Za Špance kot pravljica, ki se ne bo uresničila …

Kaj bi pomenilo, če bi se vlada v Madridu odločila za sprožitev 155. člena ustave?

Objavljeno
11. oktober 2017 22.41
Mimi Podkrižnik, P. Ž.
Mimi Podkrižnik, P. Ž.

Torkov težko pričakovani nastop katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta v regionalnem parlamentu je mogoče razumeti kot domišljen manever, s katerim so Madrid – kjer vlada mentaliteta: vse ali nič – pahnili v negotovost. Španski premier Mariano Rajoy je zato danes zahteval pojasnilo od katalonske vlade: so v torek enostransko razglasili neodvisnost ali je niso?

Da so jo, dokazuje tudi deklaracija neodvisnosti, izdana po seji parlamenta, ki so jo naslovili Deklaracija predstavnikov Katalonije, pod njo pa so se podpisali kot Legitimni predstavniki Kataloncev. Neodvisnost je bila torej razglašena, parlament naj bi le, kot je v torek dejal Puigdemont, takoj zamrznil njen učinek: da bi se še lahko pogovarjali z Madridom in bi odprli prostor za mednarodno mediacijo.

155. člen ali …

Španska vlada, ki se je danes sestala na izredni seji, je od uradne Barcelone – kot jo je javno pozval Rajoy – zahtevala natančno obrazložitev torkovega dogajanja v regionalnem parlamentu, zato da bi se lahko odločila, kako ukrepati: aktivirati 155. člen španske ustave ali ne?

»Od tega, kakšen bo odgovor ženeralitat, katalonske vlade, bo odvisno, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh.« Po pisanju madridskega El Paísa španska vlada skupaj s PSOE (socialisti) že več dni proučuje, kako uveljaviti (do zdaj še nikoli sproženi) 155. člen ustave, pogovori pa potekajo tudi s stranko Državljani.

Člen naj bi narekoval osrednji oblasti, naj »v uporniški regiji« prevzame pristojnosti nad političnimi in upravnimi institucijami: torej nad katalonsko policijo Mossos, vlado in parlamentom.


Katalonci se še naprej zbirajo na ulicah Barcelone. Foto: Felipe Dana/AP

Naslednji korak bi lahko bile nove regionalne volite, hkrati pa ne manjka svaril, kaj bi to pomenilo za precej pregrete katalonske in španske sentimente. Za sprožitev člena potrebuje španski premier resda tudi podporo zgornjega doma, senata, kjer pa se mu ne bi smelo zaplesti, saj imajo v njem večino konservativci iz Ljudske stranke. Kot je še mogoče brati, celoten postopek ne bi trajal dlje kot teden ali deset dni …

Seveda so še druge možnosti, tudi radikalni 116. člen, razglasitev izrednih razmer, ko bi omejili tudi gibanje in prepovedali zborovanja … Za povrhu katalonski politiki tvegajo z osamosvojitvenim procesom hude obsodbe, predsednika Puigdemonta, denimo, že preiskujejo zaradi domnevne državljanske neposlušnosti, zlorabe položaja in javnih sredstev.

Premier Rajoy, ki vztraja pri uporabi vsega »zakonitega orožja, da bi zatrl katalonsko osamosvojitveno gibanje«, je danes, kot poročajo agencije, spet zavrnil kakršnokoli mediacijo, saj da med ustavnim redom, demokratičnim zakonom ter neposlušnostjo in nezakonitostjo ni kaj posredovati. Nad ustavo ni ničesar, niti pravice do samoodločbe. Menda pa je dejal tudi, da bi lahko spremenili ustavo – po poti zakonov in veljavnih pravil.

Kot je že večkrat zanikal katalonski osamosvojitveni načrt, ga je tudi tokrat, piše AFP, označil za »pravljico«. »Ni miroljuben, ni svoboden, ne bodo ga priznali v Evropi in zdaj tudi vsi vedo, da bo drago stal,« je namignil na nekatere napovedane prestavitve sedežev podjetij v zadnjih dnevih iz Katalonije v druge konce Španije.

... katalonske prošnje po mediaciji

Katalonski predsednik na drugi strani, ki že od referendumske nedelje 1. oktobra prosi za mediacijo, je danes za CNN dejal, kako je Katalonija pripravljena sesti k dialogu s špansko stranjo »brez vsakršnega vnaprejšnjega pogojevanja«.

Predlagal je, da naj bi se po dva predstavnika iz obeh vlad dogovorila o mediatorju. Po njegovem mnenju razmerje med Španijo (razdeljeno na 17 regij z različnimi stopnjami avtonomije) in Katalonijo »ni uspešno, zato si večina Kataloncev želi neodvisnosti«. Z realnostjo da se je treba sprijazniti in na njej začeti iskren dialog.


Mural v podporo katalonski neodvisnosti v Belfastu, Irska. Foto: Niall Carson/PA Wire via AP

Bruselj ostaja bolj ali manj nem

V evropski komisiji pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja sicer pogosto razglašajo, da delujejo politično, a katalonsko vprašanje je ena od tem, pri katerih se izogibajo vsebinskim odgovorom. Tudi po zadnjih dogodkih so uradno sporočili, da spremljajo položaj in zaupajo španskim institucijam. Bruselj je ponovil poziv k spoštovanju španske ustave in podpira prizadevanja za enotnost. Predsednik Juncker da je v stalnih stikih s španskim premierom Marianom Rajoyem.

Govorice, ki so se razširile v torek zvečer, da se je pogovarjal s predsednikom katalonske vlade Carlesom Puigdemontom, so takoj zanikali. Glede posredovanja Unije ostajajo enaki zadržki. Vpletla bi se lahko samo, če bi se Madrid strinjal s takšnim posredovanjem. Rajoy sicer odločno zavrača kakršnokoli posredovanje. Eden od primerov, ki ga navajajo viri v EU, je, da bi bilo, denimo, v Združenem kraljestvu nepredstavljivo, da bi se EU vpletala v odnose med Londonom in Škotsko. 

Tudi v evropskem parlamentu ima Rajoy trdno zaslombo vodilnih skupin na čelu z njegovo Evropsko ljudsko stranko. Diplomatski predstavniki članic se na bruseljskih sestankih izogibajo razpravi o Kataloniji in podpirajo stališče evropske komisije o notranji zadevi Španije. Je pa odločitev Puigdemonta o zamrznitvi odločitve o neodvisnosti po navedbah virov obravnavana kot pozitiven korak.