Začetek sistematičnega boja proti nekaznovanosti za najhujše zločine

Haaško sodišče je pred zaprtjem preprečilo, da nihče ne bi bil za nič kriv.

pet, 10.11.2017, 18:00

Pred zaprtjem bo haaško sodišče izreklo še sodbo zadnjemu »velikemu igralcu« jugoslovanskih vojn Ratku Mladiću. ­Sprejelo bo tudi končno sodbo v primeru Prlić in drugi, hrvaška politika pa pričakuje, da ne bo potrdilo odgovornosti ­Hrvaške kot agresorja v BiH.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) je leta 1993 ustanovil varnostni svet ZN kot odgovor na grozodejstva v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Icty je bil prvo sodišče za vojne zločine, ki so ga ustanovili ZN, in prvo mednarodno sodišče za vojne zločine po nürnberškem in tokijskem sodišču, ki so ju ustanovili zmagovalci po drugi svetovni vojni. Njegova ustanovitev je pomenila začetek sistematičnega boja proti nekaznovanosti za najhujše zločine.

Kljub vsem upravičenim očitkom na račun Ictyja je ta pomemben tudi zato, ker naj se ne bi nihče izognil odgovornosti za najhujše zločine, tudi če je bil le na politično odgovornem položaju. Politično odgovornih za vojne zločine naj ne bi več ščitili suverenost in njihova lastna država. Na zatožni klopi Ictyja se je znašel tudi preminuli srbski vožd Slobodan Milošević. Nihče naj ne bi bil izvzet. Icty bo zaprl vrata 31. decembra.

Zločinska združba na čelu s Tuđmanom

Haaško tožilstvo je vložilo obtožnice proti 161 osebam. Icty je končal sodne postopke za 154 obtožencev, obsodil 83 oseb, oprostil 19 obtožencev, v 37 primerih pa umaknil obtožnico ali pa so obtoženci umrli. Icty bo ta mesec izrekel prvostopenjsko sodbo vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću ter končno sodbo proti šesterici bosanskih Hrvatov v primeru Prlić in drugi. Icty je šest nekdanjih visokih predstavnikov samooklicane Herceg-Bosne na čelu z nekdanjim premierom Jadrankom Prlićem obsodil na do 25 let zapora za zločine nad bošnjaškim prebivalstvom v BiH. Potrdil je obstoj združene zločinske organizacije pod vodstvom bivšega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. S tem je vnovič potrdil odgovornost Hrvaške kot agresorja v BiH in mednarodni značaj vojne v BiH.

Delo Ictyja bo prevzel rezidualni mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MMKS), ki deluje v Haagu od leta 2013. Končati mora postopke Ictyja in hraniti zapuščino tribunala. Na njem že poteka ponovno sojenje proti nekdanjemu vodji srbske državne varnosti Jovici Stanišiću in njegovemu pomočniku ter poveljniku enote za posebne operacije te tajne službe Franku Simatoviću, ki sta obtožena zločinov nad Hrvati in Muslimani med vojno na Hrvaškem in v BiH. MMKS se pripravlja tudi na pritožbi v primerih četniškega vojvode in prvaka Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja in političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Prvi je bil oproščen po skoraj 13 letih v priporu, drugi pa obsojen na 40 let zapora. Del sojenj je bilo prenesenih na nacio­nalna oziroma državna sodišča, ustanovljeno je bilo tudi posebno sodišče za vojne zločine pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova s sedežem v Haagu.

Nekatere odmevne sodbe so mnoge razočarale, večina ljudi v prizadetih sredinah, in ne le najvišji politiki, pa je prepričana, da Icty ni prispeval k spravi na Balkanu. Po četrt stoletja kroži na Balkanu več resnic. Vsi se čutijo prizadete. V Srbiji so tudi prepričani, da je bil Icty ustanovljen za poražence, ker da je sodil predvsem Srbom, ki so bili obsojeni skupno na več kot tisoč let zapora. Po mnenju poznavalcev je malo verjetno, da bo na sodiščih v Srbiji, na Hrvaškem in v BiH zadoščeno pravici. Sodišča na terenu namreč doslej niso upravičila svoje vloge. Kljub temu ocenjujejo, da je haaško sodišče, ki je bilo ustanovljeno, ker so poročila o grozovitih zločinih, v katerih je bilo ubitih, ranjenih, mučenih, spolno zlorabljenih in razseljenih na tisoče civilistov, sprožila ogorčenje po svetu, opravilo pozitivno vlogo. Icty je preprečil, da nihče ne bi bil za ničesar kriv.

Povezanost Miloševića z genocidom

Haaško sodišče je izreklo tudi nekaj obsodb za genocid. Icty je obsodil generala vojske Republike Srbske Radislava Krstića, ki mu je prizivni sodni senat izrekel 35-letno zaporno kazen zaradi pomoči in podpore pri genocidu. Bivšima vojaškima častnikoma bosanskih Srbov Vujadinu Popoviću in Ljubiši Beari je izreklo dosmrtno zaporno kazen zaradi sodelovanja pri pokolu več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995. General vojske bosanskih Srbov in Mladićeva desna roka Zdravko Tolimir je bil zaradi genocida v Srebrenici obsojen na dosmrtno ječo. Na manjše zaporne kazni so bili zaradi sodelovanja pri genocidu obsojeni še Drago Nikolić, Vinko Pandurević, Ljubomir Borovčanin in Milan Gvero. Icty je spoznal za krivega genocida v Srebrenici tudi Karadžića, haaško tožilstvo pa zahteva dosmrtno ječo tudi za Mladića, ki je prav tako obtožen genocida med vojno v BiH. Po napovedih bo Icty objavil sodbo 22. novembra.

Kot sta povedali nekdanja glavna haaška tožilka Carla Del Ponte, ki je postala simbol neizprosnosti tako na sodišču kot v pogovorih z oblastmi, in francoska novinarka ter tiskovna predstavnica Ictyja Florence Hartmann, se je Icty spoprijemal s poskusi velikih sil, da bi prikrile dokaze. V ozadju vsega je bil, kot domnevata, »konsenz o pasivnosti«. Florence Hartmann so zaradi njene knjige Mir in kazen, ker je razkrila, da Icty na željo srbskih oblasti namenoma ni upošteval dokumentov, ki so dokazovali povezanost Miloševića in Beograda z genocidom v Srebrenici, aretirali policisti ZN in jo za pet dni vrgli v samico v Scheveningenu.

Prijavi sovražni govor