V Ukrajini zagotovljena zmaga proevropskih sil

Danes v Ukrajini, po ozemlju največji izključno evropski državi, potekajo predčasne volitve v 450-članski enodomni parlament, vrhovno rado. Letos spomladi izvoljeni predsednik Petro Porošenko jih je razpisal predvsem zato, da bi zakonodajno oblast očistil privržencev odstavljenega predhodnika Viktorja Janukoviča in postavil jasno proevropsko usmerjen zbor poslancev.

Teoretično ima volilno pravico približno 36,5 milijona Ukrajincev, vendar je resnično število nižje, saj ne bodo volili na Krimu, ki si ga je spomladi priključila Rusija, in v separatističnih regijah na industrijskem vzhodu države, kjer še vedno vladajo vojne razmere. Janukovičeva politična skupina Stranka regij ne obstaja več, pa tudi njegovi zavezniki komunisti bodo na obrobju vrhovne rade, če se jim bo sploh uspelo prebiti vanjo. Največja politična sila bo verjetno poslal Porošenkov blok, v katerem je poleg njegove stranke Solidarnost še stranka Udar nekdanjega nespornega kralja težkokategorniškega boksa in zdaj župana Kijeva Vitalija Klička.

Če predsednikovemu bloku ne bo uspelo dobiti večine poslancev – in verjetno mu ne bo uspelo –, se bo moral povezovati. Ukrajina ima sicer polpredsedniški sistem, kar pomeni, da je predsednik države precej pomembnejša figura od premiera. Najbolj verjeten partner Porošenkovega bloka je proevropska nacionalistična Ljudska fronta sedanjega premiera Arsenija Jacenjuka, ki bo v tem primeru verjetno obdržal položaj. Jacenjuk je s somišljeniki odšel iz stranke Očetnjava nekdanje premierke Julije Timošenko in stopil na lastno pot. Tudi Očetnjava je proevropska stranka in bo verjetno pomembna igralka, vendar je Porošenko zaradi sporne osebnosti Timošenkove gotovo noče v koaliciji.

Na volitvah bo nastopilo 29 strank s skoraj 3500 kandidati. Polovico vrhovne rade izvolijo po proporcionalnem sistemu – prag za uvrstitev v parlament je postavljen dokaj visoko, na pet odstotkov –, polovico pa po enokrožnem večinskem sistemu. Ker na Krimu in v vzhodni Ukrajini volitev ne bo, bo 27 sedežev od 225, namenjenih izvoljenim po večinskem sistemu, verjetno ostalo praznih. Raziskave javnega mnenja se precej razlikujejo, vendar bi se po nekaterih lahko v parlament uvrstilo devet strank. Vsekakor je že zdaj jasno, da bodo veliko večino dobile politične sile, ki se zavzemajo za tesnejše vezi z Evropsko unijo in za manj tople odnose z Moskvo.