Zahod ni ponudil Balkanu nič novega

Rezultat širitvene inšpekcije bo razviden iz poročil o napredku posameznih držav v regiji.

Objavljeno
27. februar 2018 17.13
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker na balkanski turneji promovira novo strategijo EU o širitvi, Zahodnemu Balkanu pa ni ponudil ničesar novega. V Skopju, Tirani, Beogradu, Podgorici, Sarajevu in Prištini tudi ni na inšpekcijskem pregledu.

To tudi ni naloga Jeana-Clauda Junckerja, rezultati prave inšpekcije pa bodo razvidni šele iz poročil o napredku posameznih balkanskih držav na njihovi evropski poti. Nekatere domače naloge so zapisane v širitveni strategiji EU. Juncker vsem tudi pojasnuje, da EU ni le gospodarski konglomerat, temveč predvsem skupnost vrednot.

To v prvi vrsti pomeni, da morajo države Zahodnega Balkana zagotoviti vladavino prava, zaustaviti padanje ravni demokracije, depolitizirati pravosodje in zagotoviti svobodo medijev. Problem je tudi v dejstvu, da nobena država v regiji še ni vzpostavila delujočega tržnega gospodarstva. Po oceni Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) bodo države Zahodnega Balkana potrebovale desetletja, da bodo dosegle standard najbolj revnih članic EU.

Dvojna merila Bruslja

Novost je zahteva Bruslja, da morajo države v regiji pred vstopom v EU rešiti dvostransk sporna vprašanja. Na takšno stališče Junckerja se je že odzval srbski zunanji minister Ivica Dačić, ki se je vprašal, kako sta bili potem v EU sprejeti Slovenija in Hrvaška, ki še vedno nista rešili vprašanja meje in še naprej štejeta ribe v Piranskem zalivu. Po njegovem gre za dvojna merila EU.

Ker je Juncker izpostavil sporazum Beograda in Prištine kot enega od izzivov Srbije, ki ga mora rešiti pred vstopom v EU, je Dačić poudaril, da je pripravljen umakniti svoj podpis z bruseljskega sporazuma o normalizaciji odnosov s Prištino iz leta 2013, če skupnost srbskih občin na Kosovu ne bo ustanovljena. Po njegovem pogajanja nimajo smisla, ker se v petih letih od podpisa ni še nič zgodilo, nihče pa ne zahteva od Prištine tako kot od Beograda, da mora doseči zgodovinski sporazum s Srbijo. Sklenil je z besedami, da lahko pride kdor koli v Beograd, vendar priznanja neodvisnosti Kosova, ki nikoli ne bo postalo članica ZN, ne bo podpisal noben Srb.