Tiskane izdaje
Avtoritarni režimi na Balkanu obtožujejo kritike oblasti, da so tuji plačanci. Donacije civilni družbi navajajo kot dokaz delovanja za tuje interese tudi v Srbiji, zamolčijo pa dejstvo, da bi bila država brez tujih finančnih injekcij še bolj na psu, kot je. Postavili bi si lahko tudi vprašanje, v čigavem interesu dela srbska vlada.
Na Balkanu je med največjimi donatorji nevladnih organizacij (NVO) ameriško-madžarski poslovnež George Soros. Po definiciji Slavoja Žižka gre za liberalnega komunista oziroma dobrotnika, ki si želi, da bi njegovo življenje imelo neki smisel, da bi si ga ljudje zapomnili po storjenih dobrih dejanjih. Problem je ta, če zanemarimo namige, da tudi Soros ne dela le v lastnem interesu, da liberalni komunisti z ene strani podarjajo tisto, kar so si z druge najprej prisvojili.
Srbsko državo rušijo tuji plačanci
Skupina ameriških hekerjev organizacije DC Leaks je objavila več kot 2500 linkov in na stotine internih dokumentov Open Society Foundations (OFS), ki jo vodi njen ustanovitelj Soros. DC Leaks je objavila tudi dokumente o strateških načrtih OFS. Iz dokumentov, ki so pricurljali v javnost, so razvidne tudi donacije OFS v Srbiji, med prejemniki pa prevladujejo NVO in mediji. Na seznamu so tudi združenje javnih tožilcev, društvo sodnikov in dve fakulteti, vsi skupaj pa so od Sorosa prejeli v obdobju od 2010 do 2014 za razne projekte 393 milijonov dinarjev.
Neformalni »vladni uradni list« Informer se je prvi odzval na razkritje DC Leaks in objavil, da je Soros za izzivanje kaosa v Srbiji plačal skoraj štiri milijone evrov. Kot še navaja, je bilo največ tega denarja izplačanega, ko je oblast v Srbiji prevzel Aleksandar Vučić, namesto za deklarirani razvoj demokracije in nadgradnjo civilne družbe pa je bil namenjen za rušitev Srbije kot države, v kateri naj bi ustoličili na oblasti ameriške marionete. Napadi na NVO in nerežimske medije prihajajo z vrha oblasti, obtožujejo pa jih, da so tuji plačanci.
Aktualne teme o poteh ameriškega denarja v Srbiji ne obravnavajo le tabloidi, temveč tudi resnejši mediji. Po pisanju Politike je civilna družba po volilni zmagi Srbske napredne stranke ohranila vpliv na oblast, Vučić pa je izpostavljal pomen sodelovanja NVO in države. Številne NVO se niso financirale samo s tujimi donacijami, temveč tudi iz proračuna.
Denar od Sorosa je dobilo tudi nacionalno zavezništvo za lokalni in regionalni razvoj (NALED), ki združuje vplivne gospodarstvenike in občine. Šlo je za eno največjih posamičnih izplačil v višini 7,3 milijona dinarjev, sodeč po seznamu DC Leaks pa je še večjo donacijo kot NALED dobil le Center za evropske študije (CPES), in sicer 11,3 milijona dinarjev. Informer in Politika nista objavila celotnega seznama prejemnikov donacij, ki sega vse do leta 2000. Na širšem seznamu, ki ga je razkril tednik Vreme, so na primer tudi Narodna knjižnica Srbije, republiško javno tožilstvo in številna ministrstva. Prejemnik je bila tudi medijska hiša B92, med strankami pa se je na seznamu znašla le nekdanja G17 plus.
Sorosove donacije so drobiž
Članki v Politiki so dvignili veliko prahu v srbski javnosti, ki se vsaj načelno zavzema za transparantno financiranje, ker hoče vedeti, kdo stoji za vloženim denarjem in čigavi interesi so v igri. Pograbili so kost, da je Soros doniral Srbiji v petih letih skoraj 400 milijonov dinarjev, niso pa se vprašali, kakšne so razmere v državi. Če bi preiskali, kako se financira Srbija, bi se lahko vprašali, za koga dela srbska vlada. Podobno kot je namigoval Informer, bi lahko Zahod tudi obtožili, da vlaga na stotine milijonov evrov v ustvarjanje kaosa v Srbiji.
Letos naj bi se v srbski proračun steklo kar 11,4 milijarde dinarjev oziroma dobrih 92 milijonov evrov donacij. EU je v letih od 2001 do 2015 vložila v Srbijo že več kot tri milijarde evrov nepovratnih sredstev, namenila pa jih je za razvoj raznih področij, od kmetijstva do reforme pravosodja in javne uprave. Dodatne tri milijarde evrov so znašale bilateralne donacije, od leta 2007 pa Srbija dobi vsako leto okoli 200 milijonov evrov prek skladov IPA kot predpristopno pomoč. Že iz teh podatkov izhaja, da je srbska vlada prepričljivo daleč največji »tuji plačanec« v državi.
Po podatkih USAID je Srbija samo v letih 2014 in 2015 dobila več kot 61 milijonov dolarjev pomoči iz ZDA. Upoštevati bi bilo treba še podatke informacijskega sistema za koordinacijo razvojne pomoči v Srbiji (Isdacon), po katerih je srbska vlada v zadnjih dveh letih prejela več sto donacij različnih držav, organizacij in ustanov. V igri so bile donacije v področja, v katera bi morala država vlagati sama, če bi imela denar. Gre na primer za vladavino prava, reformo kazenskega zakonika, podporo notranje razseljenim osebam s Kosova, vzdržen razvoj južne Srbije ali za reformo javne uprave.
Leta 2014 je Srbija dobila skoraj 160 donacij, kot je razkrilo Vreme, iz EU, ZDA, Švice, Švedske, Norveške, Japonske, Kitajske, Francije ter iz Ovseja in OZN. Če bi sešteli samo donacije, večje od milijona evrov, je Srbija v tem letu dobila 173 milijonov evrov. Ker Isdacon upošteva tudi mehka dolgoročna posojila, je treba upoštevati tudi milijardo dolarjev kredita Združenih arabskih emiratov in več kot 370 milijonov evrov posojila Svetovne banke za sanacijo posledic poplav.
Lani so se začeli ali končali projekti v vrednosti 55 milijonov evrov, napovedanih je bilo še 210 milijonov evrov donacij, med donatorje pa so se uvrstili še Nemčija, Luksemburg in Združeno kraljestvo. Kot leto prej je Srbija tudi lani dobila ugodne mehke kredite, in sicer 365 milijonov evrov od EBRD, dva kredita od Nemčije v skupni višini 111 milijonov evrov in 88 milijonov evrov od Svetovne banke.
