Zahteve istrskih beguncev zavrnjene

ESČP zavrnilo zahteve italijanskih ezulov, ki zahtevajo vračilo nepremičnin v Istri in Dalmaciji.

Objavljeno
03. april 2015 22.33
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Trst – Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) iz Strasbourga je zavrnilo zahteve italijanskih ezulov – istrskih beguncev in njihovih dedičev, ki so zahtevali vračilo vsaj dela zapuščenih nepremičnin v Istri in Dalmaciji. Pritožbe sploh ni obravnavalo, saj v njej ni našlo elementov, ki bi nakazovali kršenje človekovih pravic.

Odločitev ESČP je močno prizadela predstavnike ezulskih organizacij v Italiji, ki zdaj bruhajo ogenj in žveplo na evropske sodnike. »Nagrobnik« zahtevam ezulov naj bi postavila poročevalka tega sodišča, pri kateri naj bi že ime (Mirjana Lazarova Trajkovska) povedalo vse, ker je namreč Makedonka in naj bi že zato bila nenaklonjena Italijanom. Toda ezuli šele pozneje priznajo, da so njihove dodatne odškodninske zahteve najprej zavrnila italijanska sodišča na vseh treh stopnjah.

Odškodnina Italiji

Med Italijo in Jugoslavijo je po drugi svetovni vojni najprej veljal dogovor, da bo odškodnine italijanskim beguncem plačala Italija, ki na račun tega Jugoslaviji ni izplačala vojne odškodnine. Pozneje sta državi reševanje tega vprašanja opredelili v rimskem sporazumu leta 1983. Kot so nam odgovorili z ministrstva za zunanje zadeve, je Slovenija po razpadu SFRJ prevzela obveznosti sporazuma v delu, ki se nanaša na Slovenijo tako, da je na poseben fiduciarni račun pri Dresdner Bank Luksemburg (zdaj Commerzbank) do 3. januarja 2002 deponirala svoj delež. Koliko denarja je položila, nam z ministrstva niso odgovorili, in niti, koliko sredstev je na tem računu, ker ministrstvo ni skrbnik tega računa in za te informacije ni pooblaščeno.

Italijani so na Slovenijo politično pritisnili takoj po osamosvojitvi in s temi zahtevami pogojevali njen vstop v EU. Zato je Peterletova vlada sklenila najprej oglejski sporazum in pripravila spisek nepremičnin, ki bi jih prepustila Italijanom. Po burnem odzivu javnosti je bi sklenjen znameniti španski kompromis, po katerem je Slovenija spremenila ustavo in dovolila tujcem, da so že pred vstopom države v EU kupovali nepremičnine. Tedaj se je Slovenija s Hrvaško dogovorila, da prevzameta obveznosti bivše Jugoslavije in poplačata 110 milijonov evrov dolga, ki je izhajal iz rimske pogodbe. Slovenija je prevzela 70 odstotkov in jih do začetka leta 2002 poplačala; po neuradnih podatkih z obrestmi znaša skoraj sto milijonov dolarjev. Italija denarja doslej ni prevzela in se je sklicevala, da sporazum ni izpolnjen, ker Hrvaška ni plačala svojega deleža. »Ko bo Italija odškodnino prevzela, so nadaljnji postopki morebitne delitve teh sredstev optantom notranja zadeva Italije,« so pojasnili na slovenskem zunanjem ministrstvu. Pred dvema mesecema je tudi Renzijeva vlada izrazila namero, da bo Italija ta denar verjetno končno dvignila.