Zakonodajni izzivi krepijo občutek nezaupanja

Regionalni parlamenti na Škotskem, v Walesu in Severnem Irskem so se v boju za ohranitev pristojnosti na področjih kmetijstva, ribolova in okolja pripravljeni postaviti po robu britanski vladi, če bo ta poskušala brexit izkoristiti za povečanje svoje moči.

Predstavniki škotske vlade so prejšnji teden potrdili, da v parlamentu ne bodo podprli zakona, s katerim namerava vlada Therese May pred marcem 2019 vso relevantno evropsko zakonodajo prenesti v britansko in s tem preprečiti nastanek kakršne koli pravne negotovosti na dan, ko bo država uradno izstopila iz EU. Zakon o razveljavitvi akta o pridružitvi evropski skupnosti iz leta 1972, ki ga bo v parlamentarno proceduro po napovedih vložila prihodnji mesec, velja za enega ključnih dokumentov, povezanih z uresničitvijo izida lanskega referenduma o brexitu. Ministrska predsednica hoče, da se o zakonu poleg britanskega parlamenta izrečejo tudi regionalni parlamenti na Škotskem, v Walesu in Severnem Irskem. Brez dvoma gre za odločitev, ki se ji lahko maščuje.

Kmetijstvo in okolje

Njene vlade nič ne zavezuje k upoštevanju njihovega mnenja, a tako pravniki kot predstavniki regionalnih organov se strinjajo, da bi bilo ignoriranje njihove volje pri tako občutljivem vprašanju, kot je prenos pristojnosti iz Bruslja nazaj na Otok, brez primere in bi lahko privedlo do ustavne krize. Škotski parlament po poročanju časnika The Scotsman še nikoli doslej ni odrekel podpore kateremu od zakonov, ki jih je kasneje sprejel britanski parlament, kakršna koli nesoglasja so bila rešena s pogajanji. Tokrat je drugače. Prvi krog pogajanj med Londonom in Edinburgom o tem, katere pristojnosti bi lahko po brexitu od Bruslja prevzel škotski parlament, je pokazal, kako zapleteno bo iskanje kompromisa.

Damian Green, namestnik britanske premierke Therese May, je po koncu neuspešnega kroga pogajanj s predstavniki škotske vlade zavrnil očitke nasprotne strani, da si poskuša London z zakonom o prenosu evropske zakonodaje v britansko prisvojiti nadzor nad urejanjem področij kmetijstva, ribolova in okolja, o katerih se zdaj odloča v Bruslju.

»Upam, da nam bo z napredkom teh pogajanj uspelo prepričati sogovornike, da so naše namere popolnoma nasprotne,« je pojasnil Green in vztrajal, da je cilj vlade prenesti čim več pristojnosti na regionalne parlamente. »Glede tega smo poenoteni.« Britanska vlada po besedah prvega sekretarja ne bo spreminjala vsebine predloga zakona, a je pripravljena popustiti pri nekaterih zahtevah nasprotne strani, če bo to pomenilo, da bodo pogajanja uspešna. Green je posebno izpostavil področja kmetijstva in ribolova, saj bi po njegovem Edinburg nadzor nad njimi lahko prevzel že prvi dan po brexitu.

Ključna razlika v pogledih ene in druge strani se nanaša na postopek, po katerem bodo pristojnosti prenesene iz Bruslja. Predlog zakona predvideva, da bodo vse prenesene v Westminster, ne glede na to, da obstoječa britanska zakonodaja jasno določa, o katerih stvareh lahko odloča britanski parlament in o katerih imajo zadnjo besedo regionalni predstavniški organi. V to zadnjo skupino spadajo tudi ribolov, kmetijstvo in okolje.

Problematični obvod

Škotski minister za brexit Michael Russell je po pogajanjih s predstavniki britanske vlade, ki jim bodo kmalu sledila še ena, poudaril, da ta niso spremenila ničesar in da na njihovi podlagi škotska vlada ne more predlagati regionalnemu parlamentu, naj potrdi predlog zakona. Njegova zavrnitev, je dodal Russell, »ne bi predstavljala veta«. London bi lahko odločitev škotskega parlamenta preprosto ignoriral in zakon kljub temu potrdil. »A to bi samo še poglobilo že tako veliko [ustavno] krizo,« je poudaril minister.

S to oceno bi se gotovo strinjali tudi pravni strokovnjaki, ki so v zadnjih mesecih opozorili, da bo zakon o prenosu evropske zakonodaje v britansko prinesel tudi zmanjšanje moči zakonodajne veje oblasti v primerjavi z izvršno. Vlada bo veliko zakonov spremenila in dopolnila z uporabo hitrega parlamentarnega postopka. Opozicija čedalje glasneje svari pred nevarnostjo takšnega početja, a ministri se bojijo, da jih bo v nasprotnem primeru ujel čas in ne bodo mogli opraviti dela, ki so si ga naložili. Vse skupaj dodatno zaplete oslabljeni položaj britanske vlade, ki je morala za ohranitev delujoče večine v parlamentu po junijskih volitvah skleniti neuradno koalicijo s severnoirskimi unionisti. Vse od takrat je vladanje postalo bistveno bolj zahtevno.

Nasprotovanje brexitu je na Škotskem, kjer je za izstop na lanskem referendumu glasovalo le 38 odstotkov volivcev, vsaj nekoliko omililo spoznanje, da bo škotski parlament po letu 2019 imel več moči, kot je ima zdaj. Nezaupanje do Londona kljub temu še vedno sega globoko.