Tiskane izdaje
Accumoli – Gasilci in druge reševalne službe so včeraj končale reševanje v vasi Accumoli po uničujočem potresu v sredo v osrednji Italiji. Pogrešanih v vasi ni več, ostali pa so gromozanski kupi ruševin, ki žalost in obup počasi spreminjajo v jezo, in zdaj že večno vprašanje, zakaj se na Apeninskem polotoku pojavljajo tako hude katastrofe zaradi očitnih napak v gradnjah.
Pred kratkim obnovljeni in zdaj popolnoma uničeni cerkev v Accumoliju in šola v Amatriceju sta za številne domačine simbolična poloma italijanske protipotresne obnove oziroma malomarne gradnje izvajalcev. Prepričani so, da bi z milijardami evrov vendarle morali preprečiti, da se vasi ne bi vse po vrsti okoli epicentra v nekaj sekundah podrle kakor hišice iz kart. »Vemo, da živimo na nemirnih tleh, vendar ni treba, da bi se bali lastnih hiš, čeprav so grajene tradicionalno iz kamna,« so si edini. Italija je za protipotresno zaščito po letu 2009, ko je potres takrat uničil mesto L'Aquila, namenila 963 milijonov evrov.
Vlada obljublja obnovo zgodovinskih mest
Šole še dobijo dovolj denarja, opozarja župan mesta Ascoli Piceno, ki je približno 50 kilometrov oddaljeno od Amatriceja, Guido Castelli, ki je hkrati tudi v vlogi podpredsednika združenja italijanskih občin. Za infrastrukturo je namenjenega malo denarja, še najmanj pa za zasebne nepremičnine.
»Kriv je mehanizem delitve denarja, ki je na voljo, toda do nas težko pride. Za popravilo enega mostu, ki bi se skoraj porušil, smo zaprosili pred tremi leti, denar pa dobili maja,« je opisal. Od več kot 11.000 prošenj občin za pomoč zasebnim objektom, je vlada odobrila le dobrih tisoč, in še to v povprečni vsoti 20.000 evrov.
Večji potresi v Sredozemlju. Za povečavo kliknite na fotografijo. Infografika: Delo
Vlada je drugi dan po potresu obljubila obnovo zgodovinskih naselij v deželah Lacij, Marke in Umbrija, ki so bile tokrat zelo poškodovane ali v celoti uničene. Menda naj bi bile obnovljene v enaki podobi, namesto po vzoru »new town« obnove v L'Aquili (gradnja povsem novega mesta), ki ji nasprotujejo tudi domačini. V nasprotju s tem prepričanjem pa nekateri strokovnjaki menijo, da je L'Aquila danes eno potresno najvarnejših mest v Italiji.
Ljudje nočejo stran od hiš
Pri tem se nič kaj presenetljivo ob takšnih tragedijah pojavijo tudi kritike na račun prepočasne pomoči, a vendarle so po prvih urah po potresu tudi hitro potihnile in nihče od županov občin se nato ni več pritoževal. Na terenu je namreč več tisoč gasilcev, reševalcev, gorskih reševalcev, reševalcev s psi, pripadnikov civilne zaščite, prostovoljcev, policistov in vojakov. Na koncu se je včeraj od vseh prisilno izseljenih le manjšina sprijaznila – skupaj približno 600 –, da se nimajo kam vrniti in da se bodo morali za vsaj nekaj časa sprijazniti z življenjem v športnih dvoranah in začasnih šotoriščih.
»Ljudje nočejo oditi stran od hiše, čeprav so izgubili prav vse. Drugi zaradi varnosti ne morejo niti do svojih oblek. Mi se bomo vrnili v naše hiše, oni se ne bodo mogli. Tu bodo začasno, potem pa jih bodo razselili, kdo ve, kam,« je razlagal pripadnik civilne zaščite Maurizio Lodico.
Potres je za zdaj napisal vsaj 267 tragičnih osebnih zgodb, od tega je zgolj v Amatriceju umrlo 193 ljudi. Poškodovanih je 400 oseb, uničenih ali poškodovanih pa je tudi 293 kulturnih nepremičnin. So pa reševalci napisali tudi 215 srečnih koncev tistih, ki so jih še pravočasno žive potegnili izpod ruševin.
