Tiskane izdaje
Bruselj – Po avstrijski odločitvi o dnevnih kontingentih za begunce in posledičnem zapiranjem meja za migrante vzdolž balkanske poti skladno s pričakovanji položaj v opustošeni Grčiji postaja dramatičen.
Osnovna ideja evropske bitke z begunsko krizo je bila, da se znatno in trajno zniža število ljudi, ki prihajajo v Evropo. To naj bi dosegli predvsem z boljšim nadzorom na grško-turški meji in skupnim načrtom z Ankaro. Več migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev zaščito, bi morali vrniti v Turčijo. Ob Frontexu bodo grško-turško mejo nadzirale še ladje Nata. To po pojasnilih generalnega sekretarja zavezništva Jensa Stoltenberga ne bo policijska operacija, marveč pomoč Grčiji, Turčiji in Frontexu z informacijami. Natove ladje bi na na morju reševale (in vračale v Turčije) le ogrožene ljudi.
Kljub stalnemu pozivanju k skupni rešitvi nesoglasja med članicami ostajajo velika. Na včerajšnje ministrsko zasedanje na Dunaju Grčija in Nemčija sploh nista bili povabljeni. Evropska komisija krivdo za neuspeh v bitki s krizo vztrajno pripisuje članicam, ki da ne izpolnjujejo svojih nalog. Bruselj nima veliko manevrskega prostora pri vplivu na ravnanje držav. Pri premeščanju kot osnovnem mehanizmu za razbremenjevanje Grčije in Italije lahko le spremlja nepripravljenost držav, ki v pol leta niso sprejele niti tisoč od načrtovanih 160.000 prosilcev za azil.
Razmislek o ukrepih
Vsaj Nemčija je kot rok, do katerega se mora pokazati opazen napredek in trajnost rešitve, postavila vrh med EU in Turčijo, ki bo 7. marca. Po napovedih nemškega notranjega ministra Thomasa de Maizièra, bi v primeru neuspeha morali razmisliti o drugih evropskih ukrepih. To naj bi vključevalo varovanje schengna na drugih mejah. Želja, da bi najprej poskusili doseči bolj celovito rešitev s Turčijo, je bila razlog, da so tako v Berlinu kot v evropski komisiji kritizirali zadržke do »soliranja« Avstrije in njenega usklajevanje rešitev z državami ob balkanski poti brez sodelovanja Grčije.
V evropski komisiji so prepričani, da je avstrijsko postavljanje dnevnih kontingentov v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravom. »To ne sme biti obravnavano kot orkestrirana akcija proti Avstriji,« je v evropskem parlamentu opozoril predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Razumljena da bi morala biti kot želja Dunaja in Bruslja po iskanju skupne rešitve. V Bruslju se že tako bojijo, da bo med zapiranjem vrat nastala humanitarna kriza na begunski poti, zlasti v Grčiji. Če načrti s Turčijo ne bodo delovali, bi ob lepem vremenu število prebežnikov hitro povečalo.
Glede na zadnja gibanja bi se v Grčiji že v nekaj tednih nakopičilo več 10.000 migrantov, ki niso mogli čez makedonsko mejo in za katere nimajo namestitev. Po podatkih Frontexa je bilo januarja 68.000 nezakonitih vstopov v Grčijo ali za tretjino manj kot decembra. To je še vedno 28-krat več kot pred letom dni. Ideja zagovornikov »druga obrambne linije«, tudi Slovenije, je bila, da bi z boljšim nadzorom makedonsko-grške meje pritisnili na Atene. Če Grčija ne bi zgolj pošiljala beguncev naprej proti severu, bi lahko zagnali premeščanje beguncev po članicah EU.
Ker po balkanski poti še lahko potujejo Sirci in Iračani, na grških tleh zastajajo predvsem Afganistanci, ki za premeščanje v okviru kvot sploh niso predvideni. Shema je namreč namenjena za državljane držav, za katere je delež od odobrenih prošenj za azil 75 odstotkov. To izpolnjujejo Sirija, Irak in Eritreja. Težave je, da se načrt z Ankaro ne izvaja in da več držav, tudi Slovenija in Avstrija, niso več pripravljene čakati. Tudi načrt evropske politike, da bi vse, ki pridejo v Grčijo in ne izpolnjujejo pogojev za zaščito, po hitrem postopku vrnili v Turčijo, ne delujejo
Opozorila Frontexa
Direktor Frontexa Fabrice Leggeri je med obiskom v Berlinu opozoril, da »praktično nobenega ne morejo vrniti v v Turčijo«. Težave imajo z drugimi državami, ki ne sprejemajo svojih državljanov iz političnih in tehničnih razlogov. Za operacijo v Grčiji ima Frontex na razpolago 775 uradnikov in petnajst ladij iz članic Njihova glavna naloga je reševanje ljudi na morju in pomoč grškim organom pri registraciji prišlekov. Leggeri je prepričan, da ne nacionalne rešitve ne bodo končale krize in ograje ne bodo ustavile tokov, ampak zgolj preusmerile begunske tokove.
V EU so zaskrbljeni, da bi se v primeru zaprtja balkanske poti tok beguncev iz Grčije preusmeril, denimo čez Albanijo proti Italiji ali na vzhod, v Bolgarijo. »Znatnih premikov še nismo opazili,« je povedal vir pri EU, »a položaj bomo pozorno spremljali«. V nizozemskem predsedstvu Unije sicer pričakujejo, da bodo Atene začela bolj učinkovito opravljati svoje naloge pri upravljanju zunanje meje. Evropska komisija je odkrila hude pomanjkljivosti, tudi pri registraciji prebežnikov. »V zadnjih tednih opažamo, da Grčija pod pritiskom veliko naredi,« ocenjujejo viri pri EU.
Začel je teči trimesečni rok iz schengenskega zakonika , v katerem naj bi Grčija odpravila uradno ugotovljene pomanjkljivosti pri nadzoru meje. Če ne bodo odpravljene, bi Avstrija in Nemčija dobili pravno podlago, da nadaljujeta nadzor na notranjih schengenskih mejah še po maju, ko se iztečejo veljavni roki (za največ dve leti). Tudi v predlogu nove mejne in obalne straže, v katero naj bi se preoblikoval Frontex in s katero se bodo na današnjem zasedanju ukvarjali notranji ministru EU, bo članicam, ki ne bo voljno sodelovala s stražo, zagroženo s suspenzijo schengna.
