Vrata za neorganiziran prihod v EU se zapirajo

Zaprtje begunske poti čez Balkan velja za pogoj za uspešnejšo politiko premeščanja beguncev po članicah, ki pa se še ni začelo.

Sun, 06.03.2016, 08:00

Bruselj – Pred jutrišnjim vrhom EU in Turčije, na katerem naj bi zasnovali uspešnejše in bolj enotno spopadanje z begunsko krizo, je sporočilo znano že nekaj dni: vrata za neorganiziran prihod v EU se zapirajo.

Ko se je sklicatelj vrha, predsednik evropskega sveta Donald Tusk, vrnil s turneje po deželah med Dunajem in Ankaro, je sporočil, da izvajanje skupnih pravil na čelu s schengnom pomeni konec pošiljanja beguncev v sosednjo državo. »Zaprli bomo balkansko pot, ki je bila glavna vstopna točka za migrante z 880.000 vstopi lani in 128.000 v letošnjih dveh mesecih,« je sporočil. Tusk se sicer zaveda, da s takšnim ukrepom krize ni mogoče rešiti, a brez njega ne bo evropskega soglasja.

Za Grčijo, kjer je še vedno zelo veliko beguncev, je predvidena predvsem humanitarna pomoč. Kljub zapiranju balkanske poti je po podatkih UNHCR od 29. februarja do 3. marca povprečno prišlo na grške otoke 1853 ljudi na dan, največ Sircev, Afganistancev, Iračanov. Na grškem ozemlju jih je že več kot 30.000, najhuje je na meji z Makedonijo pri Idomeniju. Kanclerka Angela Merkel je v Bildu sokrivdo za kaos v Grčiji pripisala Avstriji in balkanskim deželam, od Aten pa pričakuje uresničitev zaveze o zagotovitvi 50.000 mest za begunce.

V Nemčiji zavračajo sprejetje beguncev, ki so obtičali na grških tleh, češ da mora zanje poskrbeti vlada v Atenah. Po besedah notranjega ministra Thomasa de Maizièra bi Grčija s pomočjo drugih članic lahko bila kos položaju. Samo zaprtje begunske poti čez Balkan velja za pogoj za uspešnejšo politiko premeščanja beguncev po članicah, ki pa se še ni začelo. Od načrtovanih 160.000 je bilo do zdaj premeščenih le 660 prosilcev za azil iz Grčije in Italije. V Berlinu ocenjujejo, da bi bila že uresničitev premeščanja beguncev po članicah velik dosežek.

Glavna igralka na bruseljskem odru bo Turčija, vrha se bo namreč udeležil tudi premier Ahmet Davutoğlu. Notranje dogajanje, obračun s kritičnim časnikom Zaman, bodo najverjetneje pometli pod preprogo. EU si želi, da bi se prihod beguncev v Grčijo zelo zmanjšal, na manj kot tisoč na dan. Napredek je pogoj za vizumsko liberalizacijo in milijardno pomoč Turčiji. V Ankari vsako leto pričakujejo tri milijarde evrov. Unija je pred vrhom, najbrž kot znamenje dobre volje, že nakazala 95 milijonov evrov za šolanje begunskih otrok in humanitarno pomoč.

Unija si želi, da bi hitreje potekalo vračanje migrantov, ki pridejo v Grčijo in ne izpolnjujejo pogojev za zaščito v EU, v Turčijo. Nadaljnji korak, ki bi sledil zajezitvi begunskega toka, je razmislek o razbremenitvi Turčije, v kateri je že okoli 2,5 milijona beguncev, z neposrednim preseljevanjem beguncev v Evropo. To naj bi potekalo v koaliciji voljnih pod vodstvom Nemčije. Na mizi so že prvi predlogi prenove azilnega sistema EU, po katerem breme ne bi bilo naloženo članicam, v katerih begunci prvič vstopijo v EU, ampak bi bilo pravično razdeljeno med vsemi.

Prijavi sovražni govor