Tiskane izdaje
Dunaj − Naval beguncev na evropske meje ne popušča, begunska kriza pa ostaja ena glavnih tem, s katero se ukvarjajo tako politiki kot mediji.
Po tragediji, ki se je prejšnji teden zgodila na avstrijski avtocesti A4, nedaleč od mesta Parndorf, kjer so v tovornjaku našli trupla 71 migrantov, med njimi štirih otrok, so avstrijske oblasti ob pomoči Madžarske, Slovaške in Nemčije sinoči močno poostrile nadzor na cestah na Gradiščanskem, v bližini madžarske meje. »Glavni cilj je stopiti na rep trgovcem z ljudmi,« je pojasnil tiskovni predstavnik policije Helmut Marban in dodal, da ne gre za obmejne kontrole. »To ni mejni nadzor,« je poudaril tudi generalni direktor za varnost pri avstrijskem notranjem ministrstvu Konrad Kogler in pojasnil, da nadzor izvajajo tudi na širšem avstrijskem ozemlju. »Gre za zagotavljanje varnosti ljudi na eni strani in za zagotavljanje varnosti v prometu na drugi,« je dodal. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner pa je zavrnila trditve, da nadzor krši schengenska pravila o prostem pretoku ljudi.
V okviru boja proti trgovcem z belim blagom policija na pomembnejših mejnih prehodih, na obmejnem območju pa tudi na glavnih meddržavnih prometnicah ustavlja in preiskuje tovornjake in druga večja vozila, da bi tako ujela ljudi, ki hočejo zaslužiti z nesrečo beguncev. Kmalu po tem, ko so sinoči začeli z izvajanjem nadzora, so v majhnem kombiju s francoskimi registrskimi oznakami našli 12 beguncev iz Sirije, devet odraslih in tri otroke. Voznika, čigar narodnost ni znana, so aretirali. Odkar so začeli izvajati nadzor so oblasti v vozilih na avstrijskih cestah sicer našle že 200 migrantov, zaradi suma trgovine z belim blagom pa so pridržali pet ljudi.
Novi varnostni ukrepi so povzročili težave v prometu in velike zastoje − na nekdanjem mejnem prehodu Nickelsdorf-Hegyeshalom je nastala približno 50 kilometrov dolga kolona. Promet po navedbah tujih agencij poteka počasi tudi drugih na mejnih prehodih med Madžarsko in Avstrijo.
Za poostren nadzor prometa na avtocestah v bližini meje se je odločila tudi oblast nemške zvezne dežele Bavarska, ki meji na Avstrijo.
Madžarska brani svojo ograjo na meji s Srbijo
Letos je meje Evropske unije prečkalo rekordno število ljudi, ki bežijo pred konflikti v Afriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu. V Avstriji se je število prošenj za azil od januarja do junija letos povzpelo na 28.300, kar je toliko kot v celotnem lanskem letu, oblasti pa pričakujejo, da bo do konca leta število prošenj naraslo na 80.000. Na Madžarskem so letos zabeležili več kot 160.000 migrantov, ki so v državo vstopili po tako imenovani balkanski poti.
Migranti na železniški postaji v Budimpešti. Foto: Attila Kisbenedek
Kot smo že poročali, so zaradi navala migrantov v Budimpešti napovedali, da bodo vzdolž 175 kilometrov dolge meje s Srbijo, od koder v državo pride največ migrantov, postavile oviro, ki naj bi zaustavila naval pribežnikov. Madžarske oblasti so včeraj tako zaključile s postavitvijo bodeče žice, zdaj pa nameravajo postaviti še štiri metre visoko žičnato ograjo. Potezo so marsikje v Evropski uniji že kritizirali, včeraj pa je bil še posebej oster francoski zunanji minister Laurente Fabius, ki je v pogovoru za francoski radio Europe 1 dejal, da postavitev žičnate ograje ni v skladu »s skupnimi evropskimi vrednotami«. »Ko vidim nekatere evropske države, zlasti na vzhodu, ki ne sprejemajo kvot, se mi to zdi škandalozno,« je dejal. Madžarska je njegove kritike danes zavrnila kot šokantne in neutemeljene, zunanje ministrstvo pa je zaradi Fabiusovih izjav na pogovor poklicalo predstavnika francoskega veleposlaništva. Kot so še sporočili z madžarskega zunanjega ministrstva, bi se morali raje kot na šokantne ocene osredotočiti na iskanje skupne rešitve.
Madžarske oblasti sicer razmišljajo tudi o drugih ukrepih, ki naj bi zajezili naval migrantov, poročajo tuje tiskovne agencije. Tako menda razmišljajo tudi o predlogu, da bi na obmejno območje poslale vojsko − mejo trenutno nadzoruje približno tisoč policistov, še 2000 pa naj bi jih tja napotili s prvim septembrom −, ter povišale kazni za nelegalne migrante in trgovce z ljudmi. V bližini meje s Srbijo nameravajo vzpostaviti tudi begunske centre.
V Grčiji novi in novi migranti
Medtem pa pritisk migrantov na najjužnejše meje Evropske unije ne popušča. Grška obalna straže je namreč sporočila, da so pretekli konec tedna v grških vodah okoli otokov Lezbos, Ios, Samos, Agathonisi, Farmakonisi, Kos in Symi, rešili skoraj 2500 migrantov. Poleg tega so v pristanišče Pirej nedaleč od Aten danes prepeljali 2500 migrantov, že sinoči pa je v Pirej priplul trajekt s 1745 begunci.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je pred dnevi sporočil, da je število beguncev in migrantov, ki so se v upanju na boljše življenje v Evropi letos podali na tvegano pot prek Sredozemskega morja, že preseglo 300.000, kar je bistveno več kot lani, ko je v celotnem letu Sredozemlje prečkalo skupno 219.000 ljudi.
Od januarja je obale Grčije doseglo skoraj 200.000, italijanske obale pa približno 110.000 beguncev, večinoma tistih, ki bežijo pred vojno v Siriji. Po besedah tiskovne predstavnica UNHCR Melisse Fleming, se sirski begunci v zadnjem času ne zatekajo več v sosednje države, ki z milijoni beguncev že tako pokajo po šivih, ampak se podajajo naravnost v Evropo. A doseči staro celino ni lahka naloga. Na tvegani poti prek Sredozemlja je po podatkih UNHCR letos ugasnilo najmanj kot 2500 življenj. Lani je Sredozemlju umrlo ali izginilo 3500 ljudi.
