Tiskane izdaje
Sarajevo − Združenje žrtev in prič genocida v Srebrenici ter društvo Matere enklav Srebrenice in Žepe sta proti predsedniku srbske entitete v Bosni in Hercegovini Miloradu Dodiku včeraj vložili kazensko prijavo zaradi »spodbujanja narodnostne, rasne in verske sovražnosti, razdora in netolerantnosti«, kar je Dodik po njihovem mnenju zakrivil, ko je ob »več priložnostih med javnimi nastopi brezobzirno in brez vsakršne pietete poniževal žrtve zločinov, pri čemer je še posebej odkrito zanikal genocid v Srebrenici«. Kazenski prijavi sta združenji vložili na kantonsko tožilstvo v Sarajevu in tožilstvo Bosne in Hercegovine.
Dodik že vseskozi zanika, da se je v Srebrenici, kjer so srbske vojaške sile julija 1995 po padcu enklave pobile približno 8000 muslimanskih moških in dečkov, zgodil genocid. Zadnjič je to trditev po pisanju Al Džazire ponovil 26. maja, ko je v odzivu na predlog podpredsednika Republike srbske Ramiza Salkića za sprejetje resolucije o obsodbi genocida v Srebrenici, ki je bil poslan Narodni skupščini RS, dejal: »Naše stališče je jasno. Nihče ne zanika, da se je v Srebrenici zgodil zločin, vendar pa ne genocid, pri čemer vztraja Sarajevo. Žal nam je, da se je v tem mestu zgodil zločin in da so umrli številni ljudje, čeprav imamo uradne informacije o mnogo manjšem številu žrtev od tistih, ki jih omenjajo bošnjaški politiki.«
Milorad Dodik. Foto: Elvis Barukcic/AFP Photo
Po mnenju vlagateljev kazenske prijave je Milorad Dodik kot predstavnik uradne oblasti Republike srbske s temi besedami zanikal genocid v Srebrenici, ki ga je januarja 2007 s pravnomočno sodbo potrdilo Mednarodno kazensko sodišče v Haagu. Kot so še ocenili, z njegovo negacijo sodbe ta izgublja pomen.
Dodika ne bo na slovesnosti ob 20. obletnici genocida
Letos sicer mineva 20 let od genocida nad bošnjaškim prebivalstvom v Srebrenici, ki so ga zagrešili pripadniki vojske Republike srbske pod poveljstvom generalov Radislava Krstića in Ratka Mladića. Ob tej priložnosti bodo 11. julija v spominskem centru v Potočarih pripravili še posebej veliko komemoracijo, na kateri pričakujejo več deset tisoč ljudi in številne tuje državnike. Na njej pa, kot kaže, ne bo Dodika. Kot je dejal v ponedeljek po predavanju na beograjski fakulteti političnih znanosti, se komemoracije ob 20. obletnici genocida v Srebrenici ne bo udeležil, saj s svojo navzočnostjo noče legalizirati nečesa, kar je po njegovih besedah kot genocid kvalificirano iz povsem političnih razlogov, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Dodik je pri tem pozval k oblikovanju mednarodne komisije, ki bi s časovne distance objektivno ocenila, kaj se je julija 1995 zgodilo v Srebrenici. Ponovil je, da spoštuje ljudi in njihovo bolečino, a da kot voditelj Republike srbske ne more sprejeti klasifikacije, ki ni skladna z dejstvi, ne glede na to, da za to klasifikacijo stoji ves svet. Ta se hoče namreč po njegovem mnenju s tovrstno podporo odkupiti za svoje ravnanje oziroma neravnanje v Srebrenici v tistem času.
Letos mineva 20 let od genocida v Srebrenici. Foto: Dado Ruvic/Reuters Pictures
Varnostni svet načrtuje resolucijo
Medtem pa Velika Britanija v sodelovanju z Združenimi državami Amerike in Nizozemsko za Varnostni svet Organizacije združenih narodov pripravlja resolucijo o genocidu v Srebrenici, s katero bi ob letošnji obletnici 11. julij razglasili za svetovni dan spomina na več kot 8000 bošnjaških žrtev.
Kot je za tiskovno agencijo AFP dejal predstavnik britanske misije pri Združenih narodih, o natančni vsebini resolucije s partnerji še razpravljajo, pričakujejo pa, da bo spomnila tako na žrtve genocida v Srebrenici kot na vse, ki so trpeli zaradi konflikta, ter da bo spodbudila spravo. »To je tudi priložnost, da mednarodna skupnost razmisli o lekcijah, ki se jih je naučila iz enega najtemnejših trenutkov zgodovine ZN, in znova utrdi svojo odločnost za preprečevanje genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov,« so dodali. O osnutku resolucije bodo po pričakovanjih glasovali prvi teden v juliju.
Na napovedano resolucijo so se z nejevoljo odzvali v Banjaluki. Predsednica vlade Republike srbske Željka Cvijanović jo je po poročanju Reutersa namreč ocenila za napad in dodala, da bo resolucija prispevala k destabilizaciji in nadaljnji delitvi narodov v BiH. Poudarila je, da bi morali predlagatelji takih resolucij razmisliti, kakšne posledice bodo imele v državi, na katero se nanašajo.
Resolucija o Srebrenici kmalu tudi v EP?
Poleg varnostnega sveta ZN pa o predlogu resolucije o Srebrenici po navedbah Tanjuga razmišljajo tudi v evropskem parlamentu. Če se bodo o njej strinjale vse glavne politične skupine, bi se resolucija na dnevnem redu poslancev menda lahko znašla že prihodnji mesec.
Kot še poroča Tanjug, je predlog resolucije, ki spominja na žrtve srebreniškega genocida, hkrati pa evropske institucije poziva k sprejetju ukrepov, da se tovrstni zločin nikoli več ne ponovi, vložil hrvaški poslanec Ivan Jakovčić iz Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), tretje najmočnejše skupine v EP. Na vprašanje, kako se njegov predlog razlikuje od resolucije na isto temo, ki jo je EP sprejel leta 2009 in v kateri je 11. julij razglašen za Evropski dan spomina na žrtve Srebrenice, je Jakovčić odgovoril, da vsebuje tudi poziv Evropski uniji za oblikovanje jasne evropske perspektive za vse države Zahodnega Balkana.
