Tiskane izdaje
Časopis Bild navaja študijo moskovskega Centra za strateške komunikacije Putin: novi voditelj mednarodnega konservatizma, v kateri so nasveti, kako pridobiti vpliv v Nemčiji, Franciji in južnoevropskih državah. Konec maja so se po teh poročilih na Dunaju sestali ruski, avstrijski, bolgarski, hrvaški, švicarski in gruzijski nacionalisti, francoske pa naj bi zastopala vnukinja ustanovitelja Nacionalne fronte in nečakinja sedanje voditeljice Marine Le Pen. Po teh informacijah naj bi v Nemčiji podobno vlogo odigrala Alternativa za Nemčijo. Stranko so lani ustanovili nasprotniki skupne evropske valute in pretesnega evropskega združevanja ter se je po uspehu na evropskih parlamentarnih volitvah uvrstila tudi v parlamente treh nemških dežel.
Podjetna stranka
Stranka AfD na svoji spletni strani prodaja tudi zlato, da bi okrepila svojo blagajno, po pisanju Bilda pa naj bi ji pomagala tudi Moskva. Poleg finančnih ima AfD precej drugih težav, a se v stranki liberalnega profesorja ekonomije Bernda Luckeja ta čas veliko prepirajo tudi zato, ker se z brandenburškim politikom Alexandrom Gaulandom v njej vse bolj uveljavlja Rusiji naklonjeno krilo. Gauland se je s socialdemokratskim očetom »vzhodne politike« Egonom Bahrom in vrsto voditeljev skrajnodesničarske NPD nedavno udeležil prireditve Mir z Rusijo v organizaciji publikacije Compact, ki z geslom »pogum za suverenost« obsoja »povezave nemških politikov z ZDA in gonjo proti Rusiji«.
Medtem ko Gauland tako kot Putin v svoji stranki poudarja patriotizem, eden najvidnejših članov AfD Hans-Olaf Henkel, znan po prizadevanjih za trgovinske sporazume z ZDA in tržno gospodarstvo, vse bolj nezadovoljen udriha po »vseh teh 'Russlandversteherjih'«. Med tiste, ki si iskreno prizadevajo razumeti Rusijo, v Nemčiji štejejo tudi številne ugledne osebnosti, od nekdanjega krščanskodemokratskega kanclerja Helmuta Kohla, ki se boji novih zgodovinskih razkolov v njegovi ljubljeni Evropi, do socialdemokratskega Gerharda Schröderja, ki je z ruskimi naftnimi in plinskimi velikankami povezan od svojega odhoda iz aktivne politike. Sedanja krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel po več kot 100 urah pogovorov z ruskim predsednikom po izbruhu ukrajinske krize Vladimirja Putina obtožuje, da ogroža evropski mir. To je včeraj poudarila tudi v bundestagu.
»Mislim, da se moramo pripraviti na dolgotrajen konflikt, v katerem bo Rusija uporabila vsa sredstva, ki jih ima na voljo,« agencija Reuters navaja tesnega kanclerkinega sodelavca in voditelja zunanjepolitičnega odbora nemškega bundestaga Norberta Röttgena. Vse kaže, da so med temi sredstvi tudi čedalje tesnejši stiki s številnimi evropskimi političnimi strankami, med njimi tudi z odkrito nacionalističnimi. Marine Le Pen iz francoske Nacionalne fronte poudarja, da njihova podpora Putinu ni povezana s posojili, ki so jih dobili pri First Czech-Russian Bank. »Že pred časom smo se odločili za podporo Kremlju, in četudi bi nam dala posojila ameriška banka, bi še vedno mislili enako.«
Občudovanje Putina
Evropska skrajna desnica Putina že dlje časa občuduje kot močnega voditelja, ki zagovarja tradicionalne vrednote, Le Penova je odkrito podprla priključitev ukrajinskega Krima Rusiji. Tega dejanja seveda ne poskušajo razumeti le evropski desničarji. V Nemčiji je s predlogom za legitimiziranje aneksije dvignil veliko prahu tudi nekdanji socialdemokratski ministrski predsednik dežele Brandenburg. Predsednik Nemško-ruskega foruma Matthias Platzeck zdaj pravi, da samo zagovarja dogovor med Rusijo in Ukrajino, Moskvo pa vztrajno zagovarjajo tudi pri stranki Levica, ki velja za naslednico vzhodnonemške komunistične partije SED.
Pri budimpeški ustanovi Political Capital Institute pa vendarle navajajo tudi ruske povezave evropskih skrajno nacionalističnih strank, med katere štejejo tudi madžarski Jobbik, bolgarsko Atako in grško Zlato zoro. Tudi te stranke nasprotujejo čedalje tesnejšemu evropskemu povezovanju ter si prizadevajo za Evropo nacionalnih držav, kar je konec koncev tudi strategija Moskve, ki vidi nasprotnike v vojaški zvezi Nato in Evropski uniji. Zaradi teh pritiskov v Berlinu celo dvomijo, da bodo ob morebitni še agresivnejši ruski politiki članice EU še lahko prepričali o novih sankcijah.
Ne gre le za skrajno nacionalistične stranke, sankcijam ni naklonjena niti Italija Mattea Renzija in nove šefice evropske diplomacije Federice Mogherini. Nekateri verjamejo, da je to koncesija dobremu Putinovemu prijatelju Silviu Berlusconiju, francoska nacionalistka Marine Le Pen pa bi rada še več: izstop svoje države iz Nata ter oblikovanje vojaške zveze Pariz - Berlin - Moskva in »Panevropske unije«, v katero bi sodila tudi Rusija. Da ta država zatira pravice istospolno usmerjenih in nasprotuje priseljevanju, je za morebitno prihodnjo francosko predsednico velika prednost. »To so vrednote evropske civilizacije,« je povedala za avstrijski Kurier.
