Zdaj ni čas za strahopetne

Katalonski osamosvojitveni proces gre naprej, čeprav ne pod taktirko Arturja Masa. Potem ko mu v treh mesecih po regionalnih volitvah, ki so bile de facto plebiscitarne, ni uspelo dobiti podpore, da bi sestavil vlado, se je vendarle umaknil – zdaj bo predsedniške vajeti vrtel Carles Puigdemont, dosedanji župan Girone in predsednik zveze občin, v katerih se zavzemajo za neodvisnost.

Marsikdo v Kataloniji verjame, da je regionalna politika v svojih prizadevanjih za lastno državo sama sebi največja ovira. Za samostojnost je nujna kolektivna zrelost, to pa morajo utelešati najvišji  predstavniki politike. A v zadnjih mesecih so bila Katalonci priča velikemu političnemu tavanju po slepi ulici, dokler ni gordijskega vozla tik pred zdajci presekal dosedanji predsednik Artur Mas sam. Da bi se znotraj koalicije proindependentističnih strank Junts pel Sí (Skupaj za Da) in radikalno levičarska, antikapitalistična stranka CUP (Candidatura d’Unitat Popular) – ki ni hotela potrditi Masa za novega predsednika –, vendarle sporazumeli in ne bi bilo treba razpisati novih predčasnih volitev, se je po mesecih političnih preigravanj v zadnjem še možnem trenutku umaknil: v prid Carlesa Puigdemonta. Ta je pred dnevi dobil v parlamentu absolutno večino in ima zdaj mandat, da popelje Katalonijo v neodvisnost. Njegovo kandidaturo je podprlo vseh 62 poslancev zveze Skupaj za Da in osem od desetih poslancev CUP, preostala dva sta se vzdržala, medtem ko so bili proti pri stranki Ciutadans (po slovensko Državljani), katalonski socialisti, katalonska ljudska stranka, pa tudi v levičarski koaliciji Catalunya Sí que es Pot (Katalonija, Da, Zmoremo).

Ključ je v rokah lokalnih oblasti

Carles Puigdemont je z županskega stolčka, ki ga je v Gironi zasedal pet let, odstopil v ponedeljek, in je včeraj že nastopil predsedniško funkcijo. Kot je zagotovil, bo sledil osamosvojitvenemu načrtu, ki so ga katalonski volivci odobrili na volitvah 27. septembra lani, in resoluciji o odcepitvi, ki jo je regionalni parlament potrdil 9. novembra: po njej naj bi v enostranskem procesu Katalonija že v začetku leta 2017 postala neodvisna republika. Zdaj, ko je politične krize morda konec, je po Puigdemontu »čas, da krenemo na pot«. »Takšna je bila volja politike in prav tako Kataloncev ... In to je zdaj naša dolžnost.« Med drugim bodo takoj začeli ustanavljati inštitucije nove države, denimo centralno banko in finančno upravo, že v kratkem naj bi sledila pogajanja s špansko državo, Evropo in sploh mednarodno skupnostjo.

Carles Puigdemont, 130. predsednik katalonskega »generalitat«, je po izobrazbi novinar. Bil je prvi direktor Katalonske tiskovne agencije, in kot pišejo prav tam, je v regionalni parlament v Barceloni prvič kot poslanec vstopil leta 2006. Menda je prepričan, da so občine jedro gibanja za neodvisno Katalonijo in da imajo prav lokalne oblasti odločilno vlogo pri osnovanju nove države. Želi si, da bi bila Katalonija »bolj poštena z več možnosti za delo in tudi bolj transparentna«. Kot še pravi, zdaj ni čas za »strahopetne«, zgodovino delajo odločni ljudje.

V Madridu naprej neomajni

Nasprotniki neodvisnosti – Ciutadans, na primer – trdijo, da med Arturjem Masom in Carlesom Puigdemontom ni bistvenih razlik, tudi novemu voditelju manjka preveč »zmernosti« in »spoštljivosti«, da bi lahko predstavljal vse Katalonce. Masu neredki (tudi zagovorniki samostojnosti) očitajo, da je »razbil« nekdanjo vladajočo koalicijo CiU (Konvergenca in Unija) in je zasejal razdor prav tako med independentisti, pa še nasploh v katalonski družbi. Ne le pri Ciutadands, ampak tudi iz drugih političnih taborov, v katerih se zavzemajo za enotno Španijo, dajo jasno vedeti, da bodo – četudi imata Skupaj za Da in CUP večino – nastavljali ovire novi vladi in bodo zagovarjali zakonitost, kakršno narekuje Španija. Zato ne bodo, kot so povzeli pri Katalonski tiskovni agenciji, dovolili odcepitve od španske države in ustanovitve nove katalonske republike. Brati je tudi, češ, kako je Mas tik pred zdajci odstopil le zato, ker se zaveda, da po vseh zapletih v zadnjih mesecih independentisti ne bi še enkrat dobili volitev. Tudi v Madridu so jasni, da mora Španija ostati cela, zato ne bodo, kot je poudaril predsednik osrednje vlade Mariano Rajoy, dovolili nobenega dejanja, ki bi lahko ogrozilo špansko enotnost in suverenost – in bi bilo v nasprotju z zakonodajo in odločitvami sodišč.