Združeno kraljestvo uveljavilo 50. člen lizbonske pogodbe

Izstop iz EU je za državo priložnost, da zgradi boljšo prihodnost, poudarja britanska premierka Theresa May.

Objavljeno
29. marec 2017 15.38
BRITAIN-POLITICS-EU-BREXIT
Ju. K., Peter Žerjavič, Bruselj, Mo. B.
Ju. K., Peter Žerjavič, Bruselj, Mo. B.

Britanski veleposlanik pri EU Tim Barrow je predsedniku evropskega sveta Donaldu Tusku predal pismo (v celoti ga najdete TUKAJ), v katerem britanska premierka Theresa May seznanja evropske voditelje o tem, da Združeno kraljestvo zapušča Unijo, s čimer je država tudi formalno uveljavila 50. člen lizbonske pogodbe.

»V skladu z željami ljudi Združeno kraljestvo zapušča Evropsko unijo,« je britanska premierka nekaj minut kasneje povedala v nastopu pred britanskim parlamentom. »To je zgodovinski trenutek, poti nazaj več ni.« Izstop iz EU za državo po njenih besedah predstavlja svojevrstno priložnost, da »zgradi boljšo prihodnost« in »iz pogajanj pride močnejša in bolj odprta navzven kot kdaj prej«.

Preberite še:

Združeno kraljestvo začenja pot v neznano

Ločitev ob izstopu iz EU je predvidena v dveh letih

Uveljavitev 50. člena je na Otoku še enkrat pokazala razkol, ki ga je izid lanskega referenduma vnesel v britansko družbo. Medtem ko je tabor »leave« slavil uresničitev dolgoletnih želja, priložnost za »vrnitev suverenosti« po 44 letih njenega odtekanja iz Londona v Bruselj, je tabor »remain« še enkrat opozoril na dileme in vprašanja, na katere britanska vlada v zadnjih devetih mesecih ni ponudila odgovorov.

Mayeva je v nastopu poudarila, da si želi »nov, poseben in globok odnos z EU«. »Svet v tem trenutku potrebuje liberalne, demokratične vrednote Evrope – vrednote, ki si jih delimo.« Britanija, kot je poudarila, si z EU še naprej želi trgovati in tesno sodelovati na varnostnem področju.

Britanska vlada si želi, da bi proces pogajanj tekel čim bolj gladko, in vztraja, da je v interesu obeh strani, da je med njima do čim manj motenj. Premierka je zagotovila, da bo med pogajanji z EU zastopala interese vseh državljanov, »mladih in starih, bogatih in revnih, ljudi iz mest in podeželja ter tudi vseh evropskih državljanov, ki so v tej državi ustvarili svoj dom«. »Odločena sem, da dobim najboljši možen dogovor za vsakega prebivalca te države,« je poudarila Mayeva. Iz njenih besed je bilo občutiti odločnost, ki so jo med referendumsko kampanjo kazali britanski evroskeptiki, in zavedanje, da je pred državo težko obdobje.

Britanski mediji so njene besede, v kombinaciji z vsebino pisma, ki ga je poslala Donaldu Tusku in izjavami finančnega ministra Philipa Hammonda intepretirali kot ublažitev nekaterih vladnih pogalskih izhodišč. Priznanje, da bo »brexit imel posledice«, in da v gospodarskih odnosih z EU vse morda ne bo tako, kot je bilo, je bilo prvo svoje vrste.

Čas za slovo

Opozicija danes ni skrivala nezadovoljstva nad tem, kako se konservativna vlada loteva zgodovinske naloge. »Vlada mora bolj poslušati, se posvetovati in predstavljati celotno državo, ne le najbolj gorečih konservativnih ideologov iz svojih vrst,« je v odzivu na premierkine besede povedal vodja laburistov Jeremy Corbyn. Obljubil je, da njegova stranka ne bo dopustila vladi, da pri izstopanju iz EU zmanjša pravice ljudi, obseg socialne države in ustvari raj za tiste, ki se izogibanju plačevanju davkov. Še bolj oster je vodja liberalnih demokratov Tim Farron, ki je dejal, da je Mayeva z vztrajanjem pri izstopu iz notranjega trga britanska podjetja »potisnila v stanje negotovosti in nemoči«. Obtožil jo je tudi, da je s prikrito grožnjo o prekinitvi varnostnega sodelovanja med Združenim kraljestvom in EU pripravljena tvegati varnost britanskih in evropskih državljanom, samo zato da bi izpolnila pričakovanja članov svoje stranke. »Prepričan sem, da premierka izkorišča voljo ljudi.«

Farron je bil eden redkih politikov, ki je danes vztrajal, da je »trdi« brexit, pa tudi izstop Združenega kraljestva iz EU, še vedno mogoče preprečiti, medtem ko so se ostali »remainerji« bolj ali manj sprijaznili s tem, da je prišel čas za slovo.

»Vas že pogrešamo. Hvala in nasvidenje.«

Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je po prejemu pisma o začetju postopka brexita ocenil: »Ni razloga za pretvarjanje, da je danes srečen dan, ne v Bruslju ne v Londonu.« V njegovih očeh je v brexitu kljub temu nekaj pozitivnega, saj je Unija s preostalimi 27 članicami bolj odločna in trdna. Pri vsem skupaj bo po Tuskovi oceni šlo za načrt škode. Na strani EU si bodo prizadevali za čim manjše stroške, tudi za podjetja in ljudi. »Vas že pogrešamo,« je Tusk sporočil Britancem in dodal: »Hvala in nasvidenje.«

Na strani EU bo sicer prvi korak sprejetje smernic za pogajanja, ki bodo podlaga za pogajanja z Londonom. Potrjena bodo na posebnem vrhu EU 27 čez mesec dni. »V pogajanjih bo Unija nastopala kot eno in bo zaščitila svoje interese,« je sporočilo Bruslja.

Predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani je po twitterju sporočil, da danes ni dober dan. »Brexit predstavlja novo poglavje v zgodovini naše Unije, a smo pripravljen, šli bomo dalje in upamo, da Združeno kraljestvo ostane tesen partner.«

Manfred Weber, predsednik največje politične skupine v evropskem parlamentu EPP, pa je sporočil, da danes gradimo nove zidove. »Zgodovina nam bo pokazala, da je bil brexit velika napaka. Povzročil bo veliko škode na obeh straneh.«

V pismu ni nepričakovanih stvari. Nakazujejo se že področja, na katerih bi lahko nastali zapleti. Na strani EU prevladuje prepričanje, da bi bilo najprej treba pojasniti vse, kar zadeva ločitev, in da bi se šele nato začeli pogajati o urejanju prihodnjih odnosov s posebnim sporazumom. Mayeva po drugi strani želi, da bi vprašanje prihodnjega partnerstva urejali skupaj z vprašanjem odhoda iz Unije. V pismu je prihodnje gospodarsko sodelovanje povezala s sodelovanjem na področju varnosti. Če sporazuma ne bo, bo oslabljeno tudi sodelovanje v bitki s kriminalom in terorizmom. Sprožitev 50. člena še ne pomeni, da se bodo takoj začela pogajanja. Za EU bo prvi korak sprejetje smernic za pogajanja, ki bodo podlaga za pogajanja z Veliko Britanijo. Potrjene bodo na posebnem vrhu EU27 čez mesec dni. »V pogajanjih bo Unija nastopala kot eno in bo zaščitila svoje interese,« je sporočilo Evropske unije. Po načrtih glavnega bruseljskega pogajalca Michela Barniera bi se pogajanja morala končati v poldrugem letu, do jeseni leta 2018, da bi bil sporazum o ločitvi lahko še potrjen na Otoku, v članicah in evropskem parlamentu.

Ostajamo sosedi

Ob uradnem začetku brexita se vrstijo tudi drugi odzivi iz EU. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je sporočil, da bo med pogajanji Unija delovala kot eno in sledila svojim interesom. »Stavek, pogosto uporabljen med ločitvami zakoncev ostanimo prijatelji, v tem primeru zveni prav. Britanija ostaja naša soseda, tako kot je EU soseda Britanije. Potrebujemo drug drugega. Storiti bi morali vse, da ohranimo dobre in prijateljske odnose tudi v prihodnosti,« je povedal.

Oglasil se je tudi francoski predsednik François Hollande, ki je sporočil, da bo brexit »boleč za Britance«.

Na uradni začetek brexita so se odzvali tudi v Sloveniji. Premier Miro Cerar je izrazil željo, da bi sedemindvajseterica v pogajanjih z Otokom nastopila enotno in tako zaščitila svoje interese oziroma interese držav članic in njihovih državljanov. Iz zunanjega ministrstva pa so sporočili, da v postopku izstopa Slovenija podpira glavnega pogajalca EU Michela Barnierja pri prizadevanjih za uravnotežen dogovor. »Združeno kraljestvo še naprej ostaja pomemben partner Slovenije na številnih področjih, kar se torej z izstopom ne bo spremenilo,« še sporočajo iz MZZ.

»Referendum je obnova nacionalne samoodločbe«

Tako v institucijah EU kot v članicah vlada enotno prepričanje, da mora biti položaj Združenega kraljestva zunaj EU slabši, kot je bil s članstvom. Mayeva, ki je bila v času kampanje zagovornica obstanka v EU, je v pismu Tusku referendumsko odločitev razglasila za »obnovo nacionalne samoodločbe«. Na Otoku se menda zavedajo, da bodo čutili posledice odhoda iz EU in da bodo izgubili vpliv na pravila, ki zadevajo evropsko gospodarstvo. Ker je 27 članic proti politiki izbiranja koristnih področij (razvpitemu »cherry picking«), si Velika Britanija ne bo prizadevala ostati del enotnega trga.

Kot stalna članica varnostnega sveta in poleg Francije edina evropska jedrska sila bo Združeno kraljestvo igralo na karto obrambe in zunanje politike. Že tako bodo – ne samo kot članica Nata – ostali del varnostne arhitekture EU. V pismu opozarja, da je varnost Evrope bolj krhka kot kadarkoli prej po koncu hladne vojne. »Slabljenje našega sodelovanja za blaginjo in zaščito naših državljanov bi bila draga napaka,« je evropske kolege opozorila Mayeva. Prvi dan uradnega začetka brexita je že postalo očitno, da je pred Evropo velika pogajalska drama.