Tiskane izdaje
Berlin – Nemčija se zavzema za tesno sodelovanje z evropsko komisijo, drugimi članicami EU in podjetji pri digitalizaciji gospodarstva in življenja. Na sestanku kanclerke Merklove s francoskim predsednikom Hollandom, predsednikom evropske komisije Junckerjem in voditelji pomembnih evropskih podjetij so napovedali prizadevanja za evropsko zakonodajo na tem področju.
»Vemo, da gre za konkurenčnost naše celine, Evropske unije, vemo, da gre za prihodnja delovna mesta,« je v sredo zvečer povedala krščanskodemokratska kanclerka. »Verjamem, da lahko rečemo, da so naša zasedanja že prinesla nekaj premikov.« Angela Merkel je na že petem zasedanju organizacije European Round Table of Industrialists pozitivno ocenila sodelovanje pristojnih ministrstev Nemčije in Francije, a se je kmalu tudi sama dotaknila položaja v Evropski uniji po britanskem referendumu o izstopu in poudarila sklepe bratislavskega vrha EU o gospodarskem razvoju in zagotavljanju delovnih mest. Nujnost skupnega razvoja standardov za tako imenovana mobilna omrežja 5G je omenil tudi francoski predsednik François Hollande: »Digitalna podjetja hočemo spremljati na poti, ki prinaša tudi investicije v zagonska podjetja.« Hollande je govoril o »evropskih šampionih«, ki lahko tekmujejo v svetu.
Za predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja je skupni evropski digitalni trg kar »zelo seksi tema«, ki lahko prinese dodatno rast v višini stotin milijard evrov in je zato vredna truda. Komisija se zavzema za brezplačni internet, ki bi bil po Junckerjevem prepričanju pomemben dejavnik gospodarske prenove. »Te investicije še niso vse zagotovljene, a poskušamo zapreti investicijske luknje na tem področju.« V Bruslju si prizadevajo tudi za enotne standarde varstva podatkov, saj samo pri digitalizaciji produktov in uslug v prihodnjih petih letih predvidevajo dodatni promet v višini 110 milijard evrov. Tudi predsednik European Round Table of Industrialists Benoît Potier je skupaj z drugimi vidnimi industrialci poudarjal nujnost ustvarjanja skupnega evropskega digitalnega prostora. »Digitalizacija ponuja nove možnosti za uveljavitev novih tehnologij. Evropa, ki se vidi kot inovativno gospodarstvo, bi jih morala uporabiti za povečanje konkurenčnosti.«
Še posebej je poudaril vlogo zagonskih in majhnih podjetij, bistvenega elementa evropske industrije. »Skrbijo za pomemben prispevek k industrijski inovaciji in so nujna za ustvarjanje prihodnje generacije industrijskih šampionov v Evropi.« Le z izboljšanimi pogoji delovanja bodo takšna podjetja ostala v Evropi in se ne bodo preselila kam drugam. »Evropa, evropska gospodarstva in državljani si ne morejo privoščiti zastoja, tudi drugim gospodarstvom gre dobro in napredujejo z velikimi koraki. Silijo nas v tekmovanje in zato si je treba še bolj prizadevati za Evropo, ki bo privlačna za investicije in kamor ljudje prihajajo študirat, delat, izumljat, proizvajat ter odpirat trge.« Predlaga izboljšanje skupnega trga ter izobraževalnih sistemov prihodnosti, po njegovem mnenju pa so potrebni tudi stabilni in verodostojni odnosi z drugimi trgovinskimi partnerji.
Če ob takšnih političnih razpravah najprej pridejo na misel podjetja kot Google, Apple ali Amazon, od katerih nobeno ni nastalo v Evropi, pa napovedovalci prihodnosti voditelje opozarjajo, da je treba gledati še dlje. Če avtomobilska industrija Stare celine dobro tekmuje v prizadevanjih za samovozeče in električne avtomobile, pa se velike spremembe napoveduje tudi zdravstvu, še veliko bolj robotizirani proizvodnji in tako naprej. Mobilna omrežja 5G, o katerem so govorili tudi v kanclerki palači, bodo temelj tega razvoja.
Pri münchenskem inštitutu Economix, kjer so izdelali študijo o vplivu digitalizacije na gospodarstvo in trg delovne sile, verjamejo, da bo tehnični napredek prinesel več delovnih mest, kot pa jih bo uničil, tudi v tako imenovanem srednjem razredu naših družb. Napovedujejo sicer sto tisoče izgubljenih v strojništvu, gastronomiji in tudi v javni upravi, a številna nova v zdravstvu, negi starejših in računalniški ter drugi tehnologiji, pa tudi pri svetovanju podjetniškega in drugega razvoja. Njihov model predvideva nastanek četrt milijona in več novih delovnih mest, povprečni dohodek na prebivalstva pa bo v »industriji 4.0« višji od sedanjega. Dobre možnosti so tudi v prometu in logistiki, kjer bo odpadlo največ preprostih delovnih mest, a le za visoko kvalificirane.
Takšen razvoj pa bo morda dobrodošel tudi zato, ker hitro starajoči se Nemčiji napovedujejo pomanjkanje delovne sile. Osrednja evropska država naj bi že leta 2030 imela sedemsto tisoč manj zaposlenih, po izračunih demografov pa celo sedanji naval migrantov ne bo zadostoval, saj kar tretjini priseljencev prve generacije napovedujejo potrebo po socialni pomoči. Politiki zato priporočajo še večja vlaganja v izobraževanje in delovno usposabljanje, kajti v nasprotnem primeru večji deli družbe ne bodo sprejemali novih tehnologij. Münchenski raziskovalci govorijo o »flexicurity«, fleksibilni varnosti za vse, ki bodo potrebovali pomoč za doseganje samostojnosti v spreminjajočem se svetu.
