Tiskane izdaje
Bruselj – Da so bili britanski načrti o prihodnjih odnosih z EU vsaj približno znani, je moralo po referendumu o brexitu miniti skoraj sedem mesecev. Poleg tega je bil nastop britanske premierke Therese May le govor in ne konkreten, vodotesen predlog.
Prihodnje odnose bodo urejali v zapletenem pogajalskem procesu in po premierkinem govoru razen bolj splošnih ciljev ni nič bolj jasno, kakšna bo prihodnja narava odnosov. Logično je, da si na Otoku želijo Evropo à la carte – le stvari, od katerih imajo koristi. To, kar v svojem jeziku imenujejo cherry picking, preostala EU odločno zavrača. Načrti Therese May pod črto pomenijo, da bo Združeno kraljestvo v celoti izstopilo z notranjega trga in carinske unije. Tako je zavrnila modela prihodnjega sodelovanja z Unijo, kakršnega imata, denimo, Norveška ali Turčija.
Da bi vse skupaj steklo, mora London najprej uradno sprožiti postopek ločitve skladno z že znamenitim 50. členom lizbonske pogodbe, ki predvideva dveletni postopek. S soglasjem članic ga je mogoče podaljšati. Theresa May naj bi sprožila 50. člen do konca marca. Uradno ločevanje bo samo ena od razsežnosti procesa. Konec koncev, spreminjati bo treba samo evropsko pogodbo in upoštevati, da Velika Britanija ni več članica. Največji zalogaj bo urejanje prihodnjih odnosov po izpeljavi »čistega« brexita, kakršnega načrtujejo v Downing Street 10.
Sporazum o partnerstvu
Theresa May je napovedala sporazum, s katerim ne bi začeli od začetka in bi obdržali dele enotnega trga. Omenila je primera izvoza tovornjakov ali ponujanja finančnih storitev onstran nacionalnih meja. Želi si, da bi sporazum o partnerstvu dosegli do konca dveletnega procesa rešitve. Sledil bi proces postopnega izvajanja, v katerem bi se Velika Britanija, EU in njene članice pripravile na nove medsebojne aranžmaje. Podjetja bi imela dovolj časa, da se pripravijo na to. Omenila je nadzor priseljevanja, carinski sistem, sodelovanje na področju kazenskega pregona.
Med njimi bi bil še okvir za finančne storitve. Po načrtih Londona bi se časovni okviri uveljavitve področnih aranžmajev lahko razlikovali: kakšnega bi lahko vpeljali hitro in kakšnega pozneje. V evropski komisiji, ki bo z glavnim pogajalcem Michelom Barnierjem imela glavno vlogo v pogajalskem procesu, opozarjajo, da pri njih ni sovražnega ozračja ali namere kaznovati Veliko Britanijo. Prizadevali naj bi si za uravnoteženo rešitev. Kljub temu je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker napovedal, da pričakuje »zelo, zelo, zelo težka pogajanja«.
Unija se je doslej odzivala enotno in opozarjala na nedeljivost štirih temeljnih pravic. Skratka: če si Velika Britanija želi omejitve pravice do prostega gibanja delavcev, ne more pričakovati pravice do prostega pretoka blaga, kapitala in storitev. To nedeljivost notranjega trga je Združeno kraljestvo končno sprejelo, je v odzivu na govor Therese May na zasedanju evropskega parlamenta v Strasbourgu ugotavljal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Med drugimi 27 članicami sicer vlada soglasje, da Velika Britanija zunaj Unije ne more imeti boljšega položaja, kot če bi bila članica.
Po novem si želijo čim večji dostop do notranjega trga z obsežnim trgovinskim sporazumom. V Londonu se sicer poigravajo z mislijo, da bi na tršo pogajalsko držo poskusila odgovoriti z agresivnejšimi prijemi, kakršen je nizka obdavčitev podjetij, nadomestiti izgubo neposrednega dostopa do trga. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v Davosu odsvetoval Veliki Britaniji, da bi se glede tega zgledovala po Singapurju. V okviru G20 so največje gospodarske sile sveta sklenile, da ne bodo uporabljale obdavčitve podjetij za zviševanje konkurenčnosti.
Theresa May je v Davosu naznanila, da bo Velika Britanija vodilna zagovornica svobodne trgovine in prava globalna nacija. Četudi zapušča EU, naj bi objela svet in sklenila trgovinske sporazume s starimi partnerji in novimi zavezniki. Pogovarjajo se s Kitajsko, Avstralijo, Indijo ... »Misliti, da lahko kar nadomestimo evropsko trgovino z novimi trgi, ni realistično,« je ena od izjav Therese May iz predreferendumskih časov, na katero so spomnili britanski mediji. Več namreč izvažajo na Irsko kot na Kitajsko, dvakrat več v Belgijo kot v Indijo in trikrat več na Švedsko kot v Brazilijo.
Kakorkoli, premier predsedujoče Uniji, Malte, Joseph Muscat je napovedal, da bo v štirih ali petih tednih po aktivaciji 50. člena sklican izredni vrh EU, na katerem bodo pripravljene smernice za pogajanja evropske komisije z Londonom. V njih se bodo na mizi konkretne teme, kot je usoda milijonov državljanov EU, ki živijo na Otoku, in milijonov Britancev v preostalih članicah, pa tudi pokojnin za britanske uslužbence institucij EU. Sporazum o ločitvi mora biti potrjen tako v evropskem parlamentu kot v članicah.
