Tiskane izdaje
Berlin − V maratonskih nočnih pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande zahtevala trajno premirje za sirsko mesto Alep. V ukrajinskem delu tokratnih »normandijskih« pogovorov, ki se jih je udeležil tudi predsednik Porošenko, so se pogovarjali o novem urniku mirovnih pogajanj. O tem naj bi se do konca novembra dogovorili zunanji ministri omenjenih držav.
»Posebna pozornost mora biti usmerjena k pomoči ljudem,« je kanclerka Angela Merkel na tiskovni konferenci s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom ocenila položaj v sirskem Alepu, potem ko sta se po nočnem pogajalskem maratonu v berlinski kanclerski palači že poslovila voditelja Rusije in Ukrajine Vladimir Putin in Petro Porošenko, zadnji še pred začetkom pogovorov o Siriji.
Tako imenovano srečanje normandijskega formata je bilo po ruski zasedbi Krima in posredovanju v vzhodni Ukrajini posvečeno konfliktom v njegovi državi in res so se sinoči v Berlinu dogovorili tudi o novem urniku za mirovni načrt iz Minska in o oboroženih policijskih silah v Donbasu. Zunanji ministri »normandijskih« držav naj bi do konca novembra izdelali konkretne predloge, oboroženo policijsko misijo pa naj bi oblikovali v sodelovanju z Organizacijo na varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Kdaj prej bi to zadostovalo za manjši pogajalski preboj, ob vse večjih zahodnih skrbeh zaradi vojaškega delovanja Rusije v Siriji in drugod pa je vzhodna Ukrajina tudi v Berlinu stopila v ozadje. Pogovore so na nemško zahtevo že prej razširili tudi na vojno v Siriji, potem ko je Hollande z omenjanjem vojnih zločinov dovolil odpoved Putinovega obiska v Parizu, ruskega predsednika pa je pred kanclersko palačo pričakalo na stotine demonstrantov z »okrvavljenimi« otroškimi medvedki.
Foto: Klaus-Dietmar Gabbert/dpa via AP
Ko se je Porošenko po petih urah okrogle mize o vzhodni Ukrajini poslovil, so se Putin, Merklova in Hollande posvetili Alepu in drugim povezanim vprašanjem. Rusija je v obleganem mestu že privolila v še en dan prekinitve spopadov, a za demonstrante in Putinove sogovornike to nikakor ni dovolj. Francoski predsednik je o vojnih zločinih govoril tudi v Berlinu, odgovornost za mesto po prepričanju voditeljev Nemčije in Francije nosita sirsko vodstvo in Rusija.
O pripravljenosti na podaljšanje prekinitve spopadov je na svoji posebni tiskovni konferenci na letališču Tegel govoril tudi Putin, a le pod pogojem, da s tem soglašajo oborožene skupine v Alepu. Zahteval je tudi prizadevanja Združenih držav Amerike za ločitev zmernih kritikov Asadovega režima od terorističnih organizacij, v pogovorih z Merklovo in Hollandom pa predlagal novo sirsko ustavo in morebitne nove volitve.
Nemška kanclerka je na svoji in Hollandovi tiskovni konferenci kritizirala napade na civilno prebivalstvo pod pretvezo boja proti terorizmu in povedala, da so v »zelo trdi razpravi« dali jasno vedeti, da ne sprejemajo vojaške strategije v ozadju ruskega delovanja. Francoski predsednik je dodal, da razumejo potrebo po ločevanju med zmernimi in skrajnimi uporniškimi skupinami v Alepu, a ocenjuje, da v tem mestu ni veliko bojevnikov islamistične skupine al Nusra, poleg tega pa v iraškem Mosulu v boju proti Islamski državi civilnega prebivalstva ne »tapetirajo« z bombami. Po njegovem mnenju se bo mogoče o političnem procesu o prihodnosti Sirije pogovarjati šele po uveljavitvi trajnega premirja in oskrbi civilnega prebivalstva z najnujnejšim.
François Hollande in Angela Merkel. Foto: Hannibal Hanschke/Reuters Pictures
Diplomatska izjema
Medtem ko je kanclerka ob dogovorih z Rusijo govorila o »debeli deski, ki jo bo treba prevrtati«, nemške opazovalce zanima, zakaj je na okrogli mizi sredi Berlina lahko sedel nekdanji podpredsednik vlade Vladislav Surkov, ki je zaradi obtožb o vodenju nezakonite »rusifikacije« krimske državne uprave pred in po referendumu o priključitvi Krima Rusiji, na seznamu oseb, ki ne smejo potovati v države EU. Po mnenju poznavalcev bi morala diplomatska izjema veljati le za srečanja v OZN ali Ovse, a so v kanclerski palači zaradi vztrajanja ruske strani v Bruslju kljub temu zaprosili zanjo. Surkov, ki je nekoč označil uvrstitev na seznam za veliko čast, je med pogajanji sedel med Putinom in nemškim zunanjim ministrom Frank-Walterjem Steinmeierjem.
