»Zločini proti Srbom so dovoljeni in nekaznivi«

Novi zaostritvi odnosov med Srbijo in Hrvaško, ki so obremenjeni zlasti z zgodovinskimi in manjšinskimi vprašanji, sta botrovala srbski in hrvaški zunanji minister. Ivica Dačić je obtožil Zagreb, da poveličuje fašizem, Davor Ivo Stier pa je zavrnil dvostransko srečanje.

Po mnenju Ivice Dačića je žalostno, da so v Osijeku postavili spomenik kardinalu Alojziju Stepincu. ki je vojni zločinec. Kot je ocenil, gre za jasno sporočilo Srbom, da je zločin proti njim očitno dovoljen in nekazniv. Dačić je dodal, da so se njegovi borili proti fašistom, ded hrvaškega šefa diplomacije pa je bil ustaški polkovnik. To ga ni motilo do te mere, da ne bi bil pripravljen na dialog, sprašuje pa se, zakaj Bruselj o vsem tem molči.

Aparatčik in angel miru

Srbija ponuja Hrvaški iztegnjeno roko in odprta vrata za dialog, ne bo pa ploskala postavitvi spomenika Stepincu in rehabilitaciji ustaštva, zločincev in genocida na Hrvaškem, je poudaril Dačić. Če je Hitler za Nemce simbol zla, ni možno, da sta Ante Pavelić in Stepinac heroja miru. Če je to pogoj za dialog z Zagrebom, zanj v Srbiji ne bodo našli nikogar, je še dejal Dačić. Po njegovi oceni je tudi dolžnost Hrvaške kot članice EU, da se odzove na poskuse rehabilitacije ustaštva. Predstavljati Stepinca kot angela mira je žalitev za žrtve NDH. 

Davor Ivo Stier je Dačića zaradi »napada« na Stepinca poimenoval komunistični aparatčik. Po njegovem Zagreb mora ohraniti kontakte z Beogradom, vendar Dačić, ki obtožuje Hrvaško, da poveličuje fašizem, ni pravi naslov za dvostransko srečanje. To velja tudi za srbskega ministra za delo in socialne zadeve Aleksandra Vulina, ki je izjavil, da Srbi zdaj vedo, kako razmišljajo ustaški sinovi. Stier je izpostavil, da bi morali v Beogradu, če so res želeli dialog z Zagrebom, razmišljati pred napadom na Stepinca, ki ga je leta 1998 v Mariji Bistrici za blaženega razglasil sv. Ivan Pavel II.

Postavil je vprašanje, ali bo Dačić tudi njega razglasil za vojnega zločinca in fašista. Stier je menil, da Dačića ne zanimajo dejstva, temveč skuša s pomočjo stare komunistične šablone vsiliti idejo o genocidnosti vseh Hrvatov. Pozval je k miru z besedami, da Hrvati ne bodo nasedli provokaciji, ki služi predvsem potrebam predvolilne kampanje v Srbiji.

Vodja srbske diplomacije se je odzval z besedami, da lahko razume Stierja, ki ga moti njegov boj proti rehabilitaciji vojnih zločincev in sodelavcev okupatorja ter NDH, vendar mu tega ne bo preprečil. Kot je še ocenil, Pavelić ni odlikoval Stepinca, ker je bil angel miru, temveč zaradi pomoči pri genocidu in zločinih zoper Srbe in Žide. Čeprav je njegov hrvaški kolega vnuk ustaškega polkovnika Ivana Stierja in sin Stipeta Stierja, ki je leta 1979 sodeloval s skupino skrajnežev odgovornih za podtaknjen požar na jugoslovanskem veleposlaništvu v Argentini, je Dačić menil, da se je treba osredotočiti na skupno prihodnost, ki pa ni možna z rehabilitacijo zločinov iz polpretekle zgodovine. Sklenil je z besedami, da se postavlja vprašanje, ali Hrvaška želi rešiti probleme ali jih bo še naprej ustvarjala.

Srbija v predsobi Evrope

Ta diplomatski spor ni edini razlog za ohladitev dvostranskih odnosov. Hrvaška skuša izrabiti pristopna pogajanja Srbije z EU tudi za uveljavitev lastnih interesov. Čeprav Zagrebu ni v interesu, da bi Srbija hitro vstopila v EU, bi bilo za Hrvaško še slabše, če bi ostala v predsobi Evrope. Res pa je, da bi morala Zagreb in Beograd čim prej odpreti odprta vprašanja o nacionalnih manjšinah, pogrešanih osebah in mejah. To lahko storita le z dialogom in ne z blokadami.

Preboj v odnosih bi lahko omogočila komunikacija na najvišji ravni, ki je med državama že dlje časa ni. Po mnenju analitikov zaostrovanje odnosov ni preveč resno, med državama pa bo še dolgo status quo. Tudi zaradi zastoja širitve, ki ni odvisna od Hrvaške, temveč od vseh držav članic EU. Srbija lahko pričakuje dvostransko pogojevanje tudi od drugih in le od hrvaške strani, ker gre za legitimne politične metode, ki jih je bilo mogoče že pogosto videti tudi v zgodovini EU. Država kandidatka je v slabšem položaju od katere koli članice EU, dokler želi vstopiti v EU.