Tiskane izdaje
Berlin - Spodnjesaške deželne volitve so danes pritisnile zvenečo politično klofuto CDU Bernda Althusmanna in s tem zvezni kanclerki Angeli Merkel. Deželni krščanski demokrati so še poleti vodili na raziskavah javnega mnenja, do konca redakcije še neuradni rezultati pa kažejo prepričljivo zmago socialdemokratskega ministrskega predsednika Stephana Weila.
Spodnja Saška ima svoje posebnosti, saj so se poleg vsenemških težav, kot sta migrantska kriza in strah pred terorizmom, na vrh predvolilnih razprav uvrstili tudi šolstvo, kmetijstvo in promet, ministrski predsednik Weil pa se lahko pohvali z veliko priljubljenostjo, ki jo je zdaj utrdil z zmago na deželnih volitvah. Še neuradni izračuni televizijske postaje ARD dajejo SPD 37 odstotki glasov pred CDU, ki jih je prejela 33,8 odstotka. Weilovi dosedanji koalicijski partnerji zeleni so dobili 8,8 odstotka, kar je precej manj od 13,7 odstotka na zadnjih volitvah. Prvi izračuni tudi kažejo, da se v hannovrski deželni parlament ni posrečilo Levici, in če bo rezultat 4,6 odstotka ostal do končnega štetja, bo imel deželni premier težave s sestavo leve vlade.
Razdeljevanje sedežev v deželnem parlamentu lahko še prinese tesno večino za dosedanjo koalicijo, če ne, pa bo moral Weil liberalce, ki so po dosedanjih izračunih prejeli 7,4 odstotka glasov, prepričati v »semaforsko« rdeče-zeleno-rumeno koalicijo ali pa se s krščanskimi demokrati pogajati o veliki koaliciji. V deželni parlament se je po teh izračunih uvrstila tudi Alternativa za Nemčijo, a z njo nihče noče v vlado, komaj šest odstotkov za nacionalistično stranko pa spet poudarja njeno odvisnost od vzhodnonemških dežel.
Veselje med volivci socialdemokratov. Foto: AP
Preverjanje terena
Statistično možna bi bila tudi jamajška koalicija med CDU, liberalci in zelenimi, a bo imel prvo besedo socialdemokratski premier Weil. Res pa je tudi on zadnja štiri leta vladal brez zmage na volitvah, saj je leta 2013 slavila CDU, a bo kanclerka Angela Merkel ta teden preverjala teren za koalicijo z liberalci in zelenimi v vedenju, da je njena stranka doživela še en deželni poraz. Skoraj 60 odstotkov Nemcev kljub temu misli, da bi bila tako imenovana jamajška vlada najboljša rešitev za državo, in tri četrtine vprašanih v raziskavi ARD in Deutschlandtrend je prepričanih, da bodo črno-rumeno-zeleno vlado tudi dobili.
O tem bolj dvomijo nekateri udeleženci, še posebno iz FDP. Dolgoletni liberalni poslanec evropskega parlamenta Alexander Lambsdorff, ki prihaja v novi bundestag, govori celo o popolnoma hipotetični novi vladi, saj so od treh etap na poti do nje na točki nič. »Nismo še začeli niti s sondiranjem, kaj šele s koalicijskimi pogajanji, zato ne hitimo s sklepi,« je povedal na četrtkovih pogovorih s tujimi dopisniki v Berlinu.
Ranljivost sredinskih strank
FDP, ki je bila zadnja štiri leta prisiljena preživeti v zunajparlamentarni opoziciji, se zelo zaveda ranljivosti političnega trenutka za nemške sredinske stranke, skupaj z njo pa tudi druge. Konservativna unija kanclerke Merklove je zmagala na volitvah v bundestag, a z najslabšim rezultatom po letu 1949. Nekoliko jo rešuje, da so se še slabše odrezali njeni dosedanji koalicijski partnerji socialdemokrati, ki so se v šoku takoj odločili za opozicijo, pretreseni, da jih za rep lovijo »prvi pravi nacisti v rajhstagu po drugi svetovni vojni«, kot je visoki socialdemokrat in še vedno zunanji minister Sigmar Gabriel označil Alternativo za Nemčijo. Res morda tudi to stranko čakajo pretresi, saj nekdanja predsednica Frauke Petry že ustanavlja novo »modro stranko«, uvrstitev v še en deželni parlament pa je vendarle uspeh.
Več kot 90 poslancev Alternative za Nemčijo v bundestagu bo v vsakem primeru dodobra zaznamovalo prihodnji nemški politični prostor, na kar se s strahom pripravljajo vse nemške sredinske stranke. Kanclerka Merklova je v upanju na dovolj trdno vlado s sestrsko, a bolj konservativno bavarsko CSU sklenila kompromis o omejevanju priseljevanja iz človekoljubnih razlogov, morebitni partnerji zeleni in liberalci se strinjajo o nujnosti celovite zakonodaje o priseljevanju, ki naj več poudarka da legalnemu in tako obračuna z nelegalnim. A bi po raziskavi INSE unija CDU/CSU brez svoje dolgoletne voditeljice prejela več glasov, zato niti v CDU še ni notranje stabilnosti. Ni še videti krščanskega demokrata, ki bi bil pripravljen obračunati z dosedanjo »večno kanclerko«, zato pa je bavarski premier Horst Seehofer v medijih tako hvalil odhajajočega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja, da so nemški komentatorji že ugibali o njegovem zavzemanju za prehodnega kanclerja.
Novi strahovi
Leto dni pred bavarskimi deželnimi volitvami se maje tudi Seehoferjev položaj, zato pa bo zmaga ministrskega predsednika Weila na Spodnjem Saškem omilila socialdemokratske bolečine po prejšnjih volilnih porazih, čeprav bodo morali paziti, da iz njih ne potegnejo napačnih lekcij. Spodnjesaški premier velja za preudarnega sredinskega politika, zvezno socialdemokratsko vodstvo Andree Nahles in Martina Schulza pa se bo morda želelo pomakniti bolj na levo. Medtem pa se v Nemčiji bojijo novih migrantskih navalov, saj v državo spet prihaja najmanj 15.000 iskalcev zatočišča na mesec.
Po raziskavah časopisa Welt am Sonntag Grčija zavaja s številkami in naprej spušča veliko več migrantov, kakor uradno navaja, a zdaj ne prek Makedonije, ki dobro nadzoruje svojo mejo, ampak prek Bolgarije. Avstrijci se pritožujejo tudi nad Slovaško, večina novih migrantov po balkanski poti pa naj bi prihajala iz Afganistana, Pakistana in Iraka. Na Spodnjem Saškem, kjer so volili v nedeljo, prve občine zapirajo svoja vrata pred begunci in migranti, vsaj v Salzgitterju in Delmenhorstu pravijo, da jih imajo že preveč.
