Zmagala je desnica, po svoje hoče vladati tudi levica  

Potem ko je propadla ideja o veliki koaliciji, se utegnejo v ospredje orebiti tudi levi radikalci.

Objavljeno
22. oktober 2015 17.46
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Mimi Podkrižnik, zunanja politika

Nedavne parlamentarne volitve na Portugalskem je resda dobila desnica, a lahko da bo nova vlada levičarska, kajti dosedanjemu desnosredinskemu premieru Pedru Passisu Coelhu ne uspe pritegniti na svojo stran političnih partneric. Potem ko je moral pokopati idejo o veliki koaliciji s socialisti in ker nima zagotovljene večinske podpore v novem parlamentu, želi zdaj potezo povleči – tudi – levica. 

Predsednik Aníbal Cavaco Silva je mandat za sestavo nove vlade sprva resda podelil Pedru Passosu Coelhu, čigar predvolilna koalicija (Socialdemokratska stranka in konservativna Ljudska stranka) je na volitvah 4. oktobra dobila nekoliko manj kot 39 odstotkov glasov – z jasnim navodilom, da pričakuje prepotrebno politično stabilnost.

Politična kombinatorika

Ker Passos Coelho, ki je zaman računal na podporo socialistov: na veliko koalicijo, politične trdnosti, kot vse kaže, ne more zagotoviti, manjšinske vlade pa so praviloma šibke niti ne trajajo dolge, je bil v torek pri predsedniku države še António Costa, vodja opozicijskih socialistov; ti so na volitvah zbrali dobrih 32 odstotkov glasov.

Kot obljublja Costa, se je portugalska levica – socialisti skupaj z vedno bolj prodornim Levim blokom ter koalicijo komunistov in zelenih – spodobna povezati v parlamentu in voditi državo. Da so kljub velikim razlikam resnično pripravljeni na politična pogajanja s socialisti, so v sredo potrdili komunisti, že dan prej pa so to storili tudi v Levem bloku; obe stranki zavzemata radikalni pol levice in – drugače kot socialistična stranka – močno nasprotujeta varčevalni politiki. Varčevanje je portugalski vladi Pedra Passosa Coelha v zameno za 78 milijard evrov pomoči pred leti zapovedala trojka mednarodnih posojilodajalcev. Domači kritiki pravijo o portugalskem premieru, da je bil pri sprejemanju reform celo strožji od zelo stroge trojke in tudi socialne neizprosnosti je pokazal več, kot so je od njega zahtevali zunanji akterji. Pedro Passos Coelho ta čas kljub zapletom pri iskanju političnih zaveznic še vedno verjame v vnovični premierski mandat, če ne drugače, pa na čelu manjšinske vlade ... Simpatizerji levice, nasprotno, upajo, da bo prišlo do preboja na njihovi strani.

A da bi se tradicionalni in radikalni levici resnično uspelo povezati, bo potrebno veliko politične trgovine, kajti socialist António Costa jasno pristaja na zapovedana evropska pravila igre (denimo pri sprejemanju proračuna), čeprav hkrati verjame, da bi bilo treba pri varčevanju nekoliko razrahljati pas. Radikalni levičarji so, drugače, zelo kritični do evropske in predvsem evrske politike, kot jih je bilo slišati že predvolilno, si, med drugim, prizadevajo za ponovna pogajanja o javnem dolgu. Med tem ko so Portugalci zakopani v politično kombinatoriko, pa je iz Bruslja slišati opozorila, kako uradna Lizbona zaradi povolilne negotovosti še vedno ni poslala v presojo proračuna za leto 2016; rok je potekel že 15. oktobra. Da bodo zamujali, je bila portugalska vlada resda napovedala, ni pa bilo pričakovati, da bo zamuda tolikšna. Niti ni nepomembno, da je edina zamudnica.

Kmalu tudi predsedniške volitve

Zdaj ko Portugalci, ki niso povsem brez izkušenj z manjšinskimi vladami, čakajo, da bodisi Pedro Passos Coelho bodisi António Costa vendarle že prevzame vladne vajeti, se vse bolj bliža datum, ko bodo izbirali tudi novega predsednika države. Socialdemokratski predsednik Aníbal Cavaco Silva se bo po dveh petletnih mandatih moral posloviti januarja prihodnje leto, kakor je videti zdaj, uživa med pretendenti za predsedniški stol največ naklonjenosti, skoraj 50 odstotkov podpore, nekdanji predsednik socialdemokratske stranke (PDS) in profesor prava Marcelo Rebelo de Sousa. Volivce priteguje z odločnimi nastopi, v katerih ponavlja, kako je že čas, da se Portugalska izkoplje iz finančne, ekonomske in socialne krize. Očitno je, da je s svojimi političnimi nagovori uspešen, saj ga javno mnenje postavlja močno pred (za zdaj znane) protikandidate, kot sta, na primer, prodorna socialistka Maria de Belém (17 odstotkov) in profesor António de Sampaio da Nóvoa (10 odstotkov).

Analitiki pravijo, da bo v luči bližajočih se januarskih volitev predsednik države Cavaco Silva na koncu tudi presekal »vladni« vozel in bo novi mandatar vendarle Pedro Passos Coelho. Sploh ker je na Portugalskem tradicija, da vlada tisti, ki je zmagal, četudi ne z večino.