Tiskane izdaje
Za poljsko zunanjo politiko je bistveno troje: mednarodno pravo, stabilnost Evrope na podlagi vrednot, ne ravnotežja velikih sil in transatlatska enotnost, je povedal Krzysztof Szczerski, svetovalec poljskega predsednika. Njegov ekspoze na ljubljanskem predavanju je begunce tako rekoč zaobšel.
Predavanje Krzysztofa Szczerskega, državnega sekretarja v kabinetu poljskega predsednika Andrzeja Dude, pred dnevi v Slovenskem društvu za mednarodne odnose, je bilo priložnost, da slišimo iz prve roke o prioritetah in ciljih zunanje politike Poljske. Predavatelj je politolog in politik, z doktoratom iz mednarodnih odnosov in akademskih pedigrejem. Uvodoma je govoril o načelnih izhodiščih in prednostnih ciljih poljske zunanje politike.
Šele vprašanja iz diplomatskega avditorija so načela najbolj aktualne zunanjepolitične dileme: begunsko vprašanje in migrantsko politiko. Gost je ob vprašanju o poljskem stališču dal kontroverzen odgovor. Pripomnil je, da »Poljska pri soočanju z begunsko krizo izpolnjuje vse svoje obveznosti«. Vemo, da nova vlada premierke Beata Szydło, podobno kot višegrajska skupina nasploh, zavrača begunske kvote oziroma razdelitev prišlekov po državah članicah Evropske unije. Mimogrede, madžarski premier Viktor Orbán je v zvezi s tem napovedal celo referedum.
Po razlagi Szczerskega Poljska »nasprotuje obvezni premestitvi in preselitvi migrantov, ker bi s tem kršili človekove pravice«. »Naše meje so odprte, saj smo v schengnu; tisti, ki pridejo k nam in ne želijo ostati, imajo pravico oditi; nikogar ne bomo zadrževali za rešetkami«. Omenil je, da Poljska obravnava vse prošnje za azil, vendar jih 90 odstotkov zavrne, ker so pogoji zelo restriktivni. Poudaril je, da država brani tudi svojo zunanjo mejo schengenskega območja, ki je varna, pri čemer nič ne prosi drugih za pomoč. Obenem finančno prispeva za begunce, recimo v okviru pomoči Turčiji.
Opomnil je, kar je zadnje čase velikokrat slišati iz ust vzhodnoevropskih sogovornikov, da je država že minulo jesen predlagala okrepitev varovanja zunanjih meja, več sodelovanja s tretjimi državami in preprečevanje tihotapljenja ljudi, vendar je bil predlog zavrnjen. Nakazal je, da je prav takšno neuspešno reševanje begunske problematike povzročilo zdajšnjo humanitarno krizo.
Med poljskimi zunanjepolitičnimi prirotitetami je izpostavil spoštovanje mednarodnega prava, rekel je, da brez mednarodnega prava ni varnosti, toda kršitve se dogajajo tudi v Evropi. Govoril je o Ukrajini, komentiral, da so odgovor sankcije – »niso politično orodje, so pravni instrument« – zato Poljska pri sankcijah vztraja.
Varnost in stabilnost v Evropi morata biti po besedah Szczerskega utemljeni na sistemu vrednot in ne na dvopolnem ravnotežju sil, torej na antagonizmu, kakor v času hladne vojne. Poudaril je potrebnost tesnih transatlantskih odnosov, ameriško-evropsko enotnost, največ pozornosti pa je posvetil bližnjemu vrhu zveze Nato, ki ga bo julija letos gostila Poljska.
Poljaki predvsem pričakujejo, da voditelji držav ne bodo zgolj rezimirali stanja, temveč bodo sprejeli odločitve, in to takšne, ki bodo usmerjene v prihodnost, je izjavil Krzysztof Szczerski. Nato, češ da se mora vrniti k svojim koreninam; namesto ukvarjanja z daljnimi problemi mora zagotoviti predvsem varnost in stabilizacijo lastnega območja. Pri tem mora dogovor temeljiti na obrambi, države članice morajo okrepiti lastne obrambne sile, je povedal imenovani.
Znano je, ne gre za čisto običajno srečanje obrambnih ministrov severnoatlantskega zavezništva, temveč za posebno zasedanje, da na katerem bodo države članice redefinirale strategijo in poglavitne misije. Za Poljsko oziroma za vlado stranke Pravo in pravica je to priložnost za utrditev položaja, pokazatelj, da je država pomembna akterka v mednarodni skupnosti; in to ne glede na aktulne težave, s katerim se Poljska srečuje doma in tudi v Evropski uniji. Kar se samega Nata tiče, gre uradni Varšavi predvsem za eno: namestitev zavezniških enot na poljskem ozemlju, podobno kot baltske države zahteva večje angažiranje na svojih vzhodnih mejah, saj se boji prihodnje grožnje Rusije.
Poljska ustavna kriza
Ustavna kriza se je poglobila v četrtek, ko je premierka Beata Szydło zavrnila razsodbo najvišjega sodišča v državi, da je vlada ravnala nezakonito. To je zadnja v nizu zaostritev med ustavnim sodiščem in vladajočo stranko Pravo in pravica (PiS). Poljski ustavni sodniki so namreč v sredini tedna zavrnili sporne reforme, ki jih je bila predložila konservativna vlada v Varšavi, češ da so v neskladju z ustavo. Vladajoča garnitura – ta je zaradi kontroverzne zakonodaje, ki jo vlada sprejema po zmagi na oktobrskih parlamentarnih volitvah, deležna ostrih kritik doma in v tujini – je nemudoma povedala, da odločitve ne priznava. Poteza nakazuje zaostritev z Evropsko unijo, ki je januarja o poljskih reformah sprožila postopek brez precedensa: preliminarno preiskavo, ki spada v okvir za zaščito pravne države, v primeru Poljske je bila uvedena prvič; procedura bi se lahko končala s kaznovalnimi ukrepi. Eskalacija se hkrati dogaja tik pred objavo poročila Beneške komisije Sveta Evrope o tem, ali vlada šestega največjega gospodarstva v EU ogroža demokracijo. Poljski ustavni sodniki so kot neskladna z ustavno razglasili številna določila: na primer tisto o dvotretjinski večini, ki naj bi bila, glede na novo reformo, potrebna za veljavnost sodbe. Prav tako je po mnenju sodnikov v nasprotju z ustavo določilo, da mora sodišče sestavljati najmanj 13 sodnikov; enako velja novo pravilo, da mora sodišče primere obravnavati v kronološkem redu. Sporne spremembe »preprečujejo pošteno, zanesljivo in gladko delo ustavnega sodišča,« so tiskovne agencije citirale izjavo predsednika ustavnega sodišča Andrzeja Rzeplinskega.
