Tiskane izdaje
Zunanji ministri 28 članic so Turčijo obravnavali z blagimi kritikami. Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini je opozorila na resne skrbi zaradi nesvobode tiska in razprave o uvedbi smrtne kazni. Slišalo se je, da bi morali upoštevati težak položaj po poskusu državnega udara. »Turčije ne bi smeli stisniti v kot in se pretirano odzvati na način, ki bi bil v nasprotju z našimi skupnimi interesi,« je opozoril vodja britanske diplomacije Boris Johnson. V Londonu so sicer bili vedno odločni zagovorniki prihodnjega članstva Turčije v EU.
Razvoj Turčije vse dlje od članstva
EU ne ve, kaj konkretno bi storila v odnosih s sosedo, s katero se že desetletje pogaja o polnopravnem članstvu, ne da bi bil narejen opazen napredek. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan že rožlja z referendumom, na katerem bi Turki glasovali o nadaljevanju pristopnega procesa, če se EU do konca leta ne bo izjasnila. Evropska komisija je v rednem poročilu o napredku, objavljenem prejšnji teden, opozorila, da je razvoj Turčije čedalje bolj nezdružljiv z željami po članstvu.
Prvič so, denimo, ugotovili nazadovanje na področju pravosodja. Poskus udara v Bruslju sicer obsojajo kot napad na demokracijo, a kljub temu ugotavljajo, da je oblast šla predaleč s kolektivno naravo ukrepov. Med zunanjimi ministri je bil s svojimi ostrimi stališči izjema Avstrijec Sebastian Kurz. Jezi ga, da so države, ki so do Rusije takoj kritične, v kritikah Turčije zadržane. Uradni Dunaj se sicer zavzema za prekinitev pogajanj o članstvu, češ da niso smiselna. Nasprotovali bodo vsakemu prihodnjemu odpiranju pogajalskih poglavij.
»Ne smemo se pretvarjati, kot da se nič ni zgodilo,« je prepričan prvi avstrijski diplomat. Opozarja, da nekateri nočejo videti nič drugega, ker imajo pred očmi le dogovor o beguncih. »V resnici se Turčija razvija v vse bolj negativno smer: drugače misleči so zastraševani, opozicijo zapirajo, razpravlja se o smrtni kazni,« je povedal Kurz. Turških zahtev iz pakta o beguncih, hitrejšega napredka v pogajanjih ali odprave vizumov, da ni mogoče izpolniti: EU bi se morala pripraviti na negativne učinke propada begunskega dogovora in poskrbeti, da bo sama lahko nadzirala zunanjo mejo.
Od obljubljenih prvih treh milijard za projekte za begunce v Turčiji je EU po podatkih evropske komisije do zdaj izplačala 677 milijonov evrov. Glede liberalizacije vizumskega režima EU noče popuščati, dokler Turčija ne bo izpolnila vseh pogojev. Predvsem bi se morala odpovedati preširoki uporabi protiteroristične zakonodaje. Čeprav je Ankara že nekajkrat zagrozila, da dogovora o zajezitvi begunskega toka čez Egejsko morje ne bo več spoštovala, če ne bo odprave vizumov, spremembe v politiki Turčije še niso bili opažene.
Turčija iz proračuna EU dobiva okoli 600 milijonov predpristopne pomoči na leto, denimo za reformo pravosodja. Ugiba se, da bi denar utegnil biti preusmerjen v projekte za begunce.
Slovenski minister
za nadaljevanje dialoga
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec se strinja z zagovorniki »puščanja odprtih vrat« za Turčijo in nadaljevanje dialoga, saj se le z njim lahko rešujejo vprašanja. Stališča Kurza so po njegovem mnenju preostra. Prekinitev begunskega sporazuma s Turčijo bi po njegovem mnenju negativno vplivala na celotno regijo, med drugim bi države, tudi Slovenija, morale poostriti nadzor na mejah.
