Tiskane izdaje
Predvidoma bo na novem seznamu, ki bo razširjen do konca novembra, še več proruskih separatistov. Po neuspešnih diplomatskih prizadevanjih na vrhu G20 v Brisbanu, kjer se je pokazalo, kako globok ostaja razdor med Zahodom in Rusijo, EU noče zapreti vrat dialogu z Rusijo. Danes bo v Kijev in nato v Moskvo odpotoval vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier. Ko bo oblikovana nova ukrajinska vlada, bo po enaki poti šla še nova zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini.
Evropska diplomacija kot rešilno bilko še vedno obravnava protokol iz Minska, sklenjen na začetku septembra, ki je vsaj za nekaj časa omogočil kratko in krhko premirje. Obravnavajo ga kot korak v smeri trajne širitve. Novi val spopadov na ukrajinskem vzhodu in tamkajšnje separatistične »volitve«, ki so v očeh EU nezakonite in nelegitimne, so spodkopali premirje in pot do politične rešitve. Poleg tega v EU opozarjajo na znatne količine težkega orožja, tankov in enot brez oznak, ki se premikajo na območja pod nadzorom separatistov čez rusko mejo.
Kljub temu v EU še ne razmišljajo o zaostrovanju gospodarskih ukrepov proti Rusiji. Ob želji po puščanju odprtih vrat za dialog z Moskvo je glavni razlog za zadržke strah pred posledicami spirale sankcij za domače gospodarstvo. »Sankcije niso same po sebi namen,« je povedal vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier. Drugače kot kanclerka Angela Merkel, ki je v Avstraliji z ostrimi toni očitala Putinu teptanje mednarodnega prava in razmišljanje po logiki interesnih sfer, je bil nemški socialdemokrat zadržan v kritikah.
Razbremenitev odnosov
Zagovarjal je intenziviranje pogovorov z Moskvo s ciljem razbremenitve odnosov med EU in Rusijo. Eden od Steinmeierjevih predlogov za dialog po kanalih, ki še niso zaprti ali zamrznjeni, je začetek pogovorov med EU in evrazijsko gospodarsko unijo, ki so jo zasnovale Rusija, Belorusija in Kazahstan. Pogovore bi osredotočili na gospodarska vprašanja, ki so bila uradno za Moskvo eden od glavnih zadržkov glede približevanja Ukrajine EU s sklenitvijo asociacijskega sporazuma, ki vključuje oblikovanje prostotrgovinskega območja.
Zunanjepolitična predstavnica EU Mogherinijeva, ki je prvič vodila zasedanje vodij diplomacij, je prepričana, da je dialog z Moskvo ključen, ker je Rusija del problema in rešitve. Ob nadaljnjem zaostrovanju razmer v vzhodni Ukrajini bi EU lahko spet imela na mizi strožje gospodarske sankcije proti Rusiji. Slovenija ni naklonjena še strožjim sankcijam, tretjemu svežnju gospodarskih ukrepov. Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca imajo sprejete sankcije močan učinek, saj je tečaj rublja v zadnjem času padel za 20 odstotkov.
