Tiskane izdaje
Odmevna korupcijska afera #PanamaPapers, ki je razkrila podrobnosti o spornih finančnih poslih politikov, milijarderjev, znanih osebnosti, športnikov in mnogih drugih, ki prek panamske družbe Mossack Fonseca skrivajo svoje premoženje v davčnih oazah, je zahtevala »novo žrtev«. Povezava s podjetji v davčnih oazah, ki so jo razkrili Panamski dokumenti, je namreč odnesla španskega ministra za industrijo Joséja Manuela Sorio.
Njegove težave so se začele v ponedeljek, ko je španski spletni časnik El Confidencial − eden od medijev z dostopom do Panamskih dokumentov − razkril, da je bil leta 1992 dva meseca administrator v enem od podjetij v davčni oazi. Razkritje je pokazalo, da se je ime ministra Sorie skupaj z imenom njegovega brata pojavilo v dokumentih podjetja s sedežem na Bahamih, ki ga je ustanovila panamska družba Mossack Fonseca. Soria je zatem sklical novinarsko konferenco, na kateri je zanikal kakršnokoli povezavo s podjetji v davčnih oazah, španskemu tožilstvu pa naročil, naj pri panamskih oblasteh opere njegovo ime. A med tednom so ga, kot kaže, tudi drugi španski mediji postavili na laž. Razkrili so namreč njegovo domnevno povezanost še z enim podjetjem iz davčne oaze Jersey, in to v času, ko je bil župan mesta Las Palmas na Kanarskih otokih. Agencija AFP pri tem poudarja, da še ni znano, ali je bila katera koli od teh nezakonita.
José Manuel Soria. Foto: Andrea Comas/Reuters Pictures
Soria je danes znova zanikal kakršno koli nezakonito dejanje, ob tem pa pojasnil, da je odstopno izjavo podal zaradi »napak, storjenih v preteklih dneh, ki se navezujejo na pojasnjevanje poslovnih potez« ter zaradi škode, ki jo celotna situacija povzroča španski začasni vladi pod vodstvom Ljudske stranke (PP), poročajo tuje agencije. Dodal je, da je politika »dejavnost, ki mora biti vselej zgledna, tudi kar se tiče pojasnjevanja« in s tem nakazal, da ne odstopa zaradi morebitnih nepravilnosti, ampak zaradi svojega odziva na razkritja.
Putin potrdil resničnost razkritij
Ploščo pa je glede razkritij v Panamskih dokumentih včeraj, med redno letno konferenco z državljani, nekoliko obrnil ruski predsednik Vladimir Putin. Če je še pred dobrim tednom dni zanikal kakršen koli »element korupcije« v dejanjih svojega prijatelja, čelista Sergeja Roldugina, ki je, kot so pokazali razkriti dokumenti, menda vodil velik, približno dve milijardi dolarjev vreden poslovni imperij v tujini, je včeraj priznal resničnost navedb, pri tem pa poudaril, da so bila sredstva porabljena za drage glasbene instrumente.
Putin je med pogovorom z državljani na vprašanje, zakaj se ni odzval na obrekovanje v zahodnih medijih in neresnične informacije o offshore podjetjih, odgovoril, da, čeprav se morda zdi nenavadno, mediji objavljajo točne informacije. »Dobil sem občutek, da poročila niso sestavili novinarji, ampak najverjetneje pravniki,« je dejal Putin. »Nikogar direktno ne obtožujejo ničesar,« je pojasnil in dodal, da razkritja služijo zgolj kot namigovanje, da so denar iz teh podjetij prejeli nekateri ruski uradniki in morda celo predsednika.
Vladimir Putin. Foto: Kirill Kudryavtsev/Reuters Pictures
Ruski predsednik je znova namignil, da so razkritja, ki jih je označil za provokacije, delo ameriških institucij, ki da hočejo na ta način vplivati na ruske volitve, predvidene za september. V pogovoru z državljani je tudi dejal, da je nemški časnik Süddeutsche Zeitung, ki je od anonimnega vira prvi pridobil podatke panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca, v lasti ameriške banke Goldman Sachs. Njegove besede so v uredništvu časnika danes zanikali in dodali, da je lastništvo časnika javno dostopna informacija, v Kremlju pa so se zaradi napake opravičili.
Süddeutsche Zeitung je sicer podružnica založbe Süddeutsche Verlag, ta pa je v večinski lasti vodilnega nemškega medijskega holdinga Südwestdeutsche Medien Holding.
Globalni odmev
Kot smo že poročali, je afera Panamski dokumenti izbruhnila pred slabima dvema tednoma, ko je skupina novinarjev iz vsega sveta na podlagi odteklih dokumentov družbe Mossack Fonseca, ki jih je prejel nemški časnik Süddeutsche Zeitung ter jih delil z Mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ta pa s še več kot sto novinarskimi organizacijami po svetu, razkrila, kako so nekateri pripadniki globalne elite s pomočjo panamske odvetniške družbe svoje premoženje naložili v davčne oaze.
V mrežo se je med drugim ujelo več kot sto politikov, športnikov, slavnih ter drugih posameznikov in podjetij. Zaradi izbruha afere je bil po pritiskih protestnikov in politike s položaja primoran odstopiti islandski premier Sigmundur Davíða Gunnlaugsson; britanski premier David Cameron pa je moral pojasniti svoje naložbe v očetovem skladu in − skupaj z nekaterimi drugimi britanskimi politiki − razkriti svojo davčno napoved. Z vprašanji, povezanimi z afero in računi v davčnih oazah, se otepa tudi argentinski predsednik Mauricio Macri, proti kateremu je zvezno tožilstvo odprlo preiskavo. Preiskave so napovedali tudi v Avstraliji, Franciji, Indiji, Mehiki, Peruju, Španiji in drugod. V Rusiji so medtem razkritje pripisali ZDA in dodali, da hočejo nasprotniki Rusije na tak način doseči njeno poslušnost; na Kitajskem pa so blokirali medijsko poročanje o razkritjih.
V evropskem parlamentu so odvetniško družbo Mossack Fonseca in panamsko vlado pozvali na zagovor pred posebni parlamentarni odbor za obravnavo nepoštenih davčnih praks Taxe II, vzpostavljen po davčni aferi Luxleaks; poleg tega pa so poslanci evropsko komisijo pozvali k odločnejšemu ukrepanju. Komisija je nato včeraj za povečanje davčne preglednosti podjetij predlagala obvezno javno poročanje za največja podjetja, ki delujejo v EU.
V Panami pa so po izbruhu afere napovedali preiskavo razkritij. Panamski predsednik Juan Carlos Varela je obljubil, da bodo sodelovali z vsemi preiskovalci, a hkrati dodal, da bo branil podobo države. Panamske oblasti so pozneje sporočile, da bodo poglobile pogovore z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o izmenjavi davčnih informacij ter da bodo izboljšale tudi izmenjavo informacij s Francijo, ki je prejšnji teden posvarila, da bo Panamo znova uvrstila na svoj črni seznam davčnih oaz. S seznama so jo francoske oblasti odstranile leta 2012, po tem, ko sta državi sklenili bilateralni sporazum o boju proti utaji davkov. Panama se je sicer šele pred dvema mesecema prebila z mednarodnega »sivega seznama« držav, ki ne storijo dovolj v boju proti pranju denarja in morebitnemu financiranju terorizma.
