Tiskane izdaje
Ljubljana − Apple, Samsung in Sony ter nekatera druga velika elektronska podjetja ne opravljajo osnovnega nadzora, s katerim bi zagotavljala, da se za pridobivanje kobalta, sestavnega dela njihovih izdelkov, ne uporablja otroška delovna sila, v novem poročilu razkrivata nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International in Africa Resource Watch (Afrewach).
Organizaciji v poročilu z naslovom Zaradi tega umiramo: zlorabe človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo napajajo svetovno trgovino s kobaltom opisujeta prodajo kobalta, ki se uporablja za izdelavo litij-ionskih baterij − ta vodi vse do rudnikov, v katerih tako odrasli kot otroci, nekateri stari zgolj sedem let, delajo v nevarnih razmerah.
Trgovci kupujejo kobalt na območjih, kjer je razširjeno delo otrok, in ga prodajajo podjetju Congo Dongfang Mining (CDM), ki je v lasti kitajskega rudarskega giganta Zhejiang Huayou Cobalt Ltd. (Huayou Cobalt), piše v poročilu. Huayou Cobalt in njena podružnica CDM kobalt predelujeta in ga nato prodajata trem proizvajalcem sestavin za polnilne baterije na Kitajskem in v Južni Koreji. Ti svoje izdelke nato prodajajo izdelovalcem baterij, zadnji pa jih po navedbah AI dobavljajo tehnološkim in avtomobilskim podjetjem, med drugim Applu, Microsoftu, Samsungu, Sonyju, Daimlerju in Volkswagnu.
Raziskovalci Amnesty International so še ugotovili, da je večina rudarjev, ki so vsakodnevno več ur v stiku s kobaltom, brez ustrezne zaščitne opreme, kot so rokavice, delovna obleka in zaščitne obrazne maske, ki bi jih varovali pred pljučnimi in kožnimi boleznimi. Neopažene ostanejo tudi smrtne žrtve nesreč − po informacijah AI je na jugu DR Kongo med septembrom 2014 in decembrom 2015 življenje izgubilo vsaj 80 lokalnih rudarjev, medtem ko prava številka ostaja neznana, saj številne nesreče sploh niso evidentirane, trupla umrlih pa ostanejo zasuta v podzemnih rudnikih.
»Milijoni ljudi uživajo v prednostih novih tehnoloških izumov, redko pa se sprašujejo, kako so ti narejeni. Njihova predstavitev in oglaševanje v trgovinah sta v ostrem nasprotju z razmerami, v katerih otroci nosijo vreče skal, rudarji pa v ozkih rudniških rovih tvegajo trajne poškodbe pljuč. Skrajni čas je, da velike znamke nase prevzamejo del odgovornosti za pridobivanje materialov, iz katerih se izdelujejo njihovi dobičkonosni proizvodi,« pravi raziskovalec za področje podjetij in človekovih pravic pri Amnesty International Mark Dummett. »Velik paradoks digitalnega veka je, da nekaterim izmed najbogatejših in najbolj inovativnih svetovnih podjetij, ki na trg pošiljajo izjemno napredne naprave, ni treba dokazovati, od kod prihajajo surovine, ki se uporabljajo v njihovih izdelkih,« pa je dodal izvršni direktor Afrewatch Emmanuel Umpala.
Na področju trgovanja s kobaltom trenutno ni pravil, dodajajo v AI. Kobalt na primer v ZDA ni obravnavan v skladu s pravili o »konfliktnih rudninah«, med katere prištevamo, denimo, zlato, koltan/tantal, kositer in volfram, ki prihajajo iz rudnikov v DR Kongo. V tej državi se sicer proizvede vsaj 50 odstotkov vsega kobalta.
Pod drobnogledom 16 multinacionalk
V raziskavo AI in Afrewacha je bilo zajetih 16 multinacionalk, in sicer Ahong, Apple, BYD, Daimler, Dell, HP, Huawei, Inventec, Lenovo, LG, Microsoft, Samsung, Sony, Vodafone, Volkswagen in ZTE.
AI je stopila v stik z vsemi. Eno podjetje je povezavo priznalo, štiri niso mogla zagotovo povedati, ali kupujejo kobalt iz DR Kongo oziroma od družbe Huayou Cobalt. Šest multinacionalk navedbe preiskuje. Pet multinacionalk je zanikalo pridobivanje kobalta prek družbe Huayou Cobalt, dve pa sta zanikali pridobivanje kobalta iz DR Kongo.
Kot poudarjajo v AI, nobeno podjetje ni ponudilo dovolj podrobnosti, da bi se lahko neodvisno preverilo, od kod prihaja kobalt v njihovih izdelkih.
Tako AI kot Afrewatch multinacionalke, ki v svojih izdelkih uporabljajo litij-ionske baterije, pozivata, naj se zavežejo k spoštovanju človekovih pravic, preverijo, ali pridobivanje kobalta, ki ga uporabljajo, poteka v nevarnih razmerah in z izkoriščanjem otroške delovne sile, ter se zavežejo k večji transparentnosti pri informacijah o dobaviteljih. Kitajsko pa pozivata, naj od podjetij, ki na področju pridobivanja virov delujejo zunaj njenih meja, zahteva preiskavo in obravnavo morebitnih kršitev človekovih pravic v proizvodnem procesu.
