Tiskane izdaje
Izstrelitev raketoplana Challenger je bila večkrat preložena zaradi nenavadno hladnega vremena na Floridi, 28. januarja 1986 pa je Nasa dala zeleno luč. Odločitev se je pokazala za usodno, saj je zaradi hladnega vremena odpovedal del motorja potisne rakete, kar je sprožilo verižno reakcijo in raketoplan je razpadel pred očmi celotne Amerike.
Pot v vesolje kot popularizacija narovoslovnih ved
Izstrelitev je namreč prvič dotlej v živo prenašala kabelska televizija predvsem zaradi Christe McAuliffe, ki je zmagala na natečaju za prvega učitelja oziroma učiteljico v vesolju. Njena pot v vesolje je bila namenjena popularizaciji naravoslovnih ved in učenja otrok nasploh, zato so jo prenašali v živo po številnih šolah.
Preiskovalna komisija je ugotovila številne napake in pomanjkljivosti v delovanju Nase. Te so potem popravili, kar je držalo vse do 1. februarja 2003, ko je zaradi poškodovanih keramičnih ploščic toplotne zaščite ob povratku na Zemljo v ozračju razpadel raketoplan Columbia. Tudi ta nesreča je zahtevala sedem življenj, dele raketoplana pa so pobirali po vsem Teksasu.
Misijo McAuliffove je leta 2007 uresničila Barbara Morgan, ki je kot prva učiteljica poletela v vesolje za enajst dni z raketoplanom Endeavour. Po tragediji Challengerja so po 27 zveznih državah ZDA in tudi v tujini ustanovili posebne Centre za vesoljski znanstveni izobraževalni sistem Challenger.
Poleg McAuliffove so v tragediji Challengerja umrli še Gregory Jarvis, Judith Resnik, Francis Scobee, Ronald McNair, Mike Smith in Ellison Onizuka.
V nesreči Columbie je umrl prvi izraelski astronavt Ilan Ramon ter Rick Husband, Willie McCool, Michael Anderson, Kalpana Chawla, David Brown in Laurel Clark.
Zgoreli Apollo 1
Nasa se na današnji dan spominja tudi Virgila Grissoma, Edwarda Whita in Rogerja Chaffeeja, ki so umrli 27. januarja 1967, ko je poveljniški modul na vrhu rakete Apollo 1 zajel ogenj še pred izstrelitvijo.
Nasa bo ob obletnici na nacionalnem pokopališču Arlington in Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi položila vence.
Ameriški predsednik Barack Obama je v izjavi ob obletnici poudaril, da so se pogumni Američani od Apolla 1 do Challengerja in Columbie žrtvovali v prizadevanjih ZDA, da bi premaknile in raziskale nove meje.
»Kljub nevarnostnim pa še naprej segamo po zvezdah,« je poudaril v sporočilu za javnost. »Od novih partnerstev z zasebno industrijo do razvoja prelomnih izumov, ki jih bodo Američani s seboj odnesli v Sončev sistem in navsezadnje na Mars, bomo nadaljevali našo pot odkritij,« je še zagotovil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
