Tiskane izdaje
Ankara in Bruselj sta se predvsem zaradi vse bolj avtoritarnih potez turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ki je izkoristil vojaški puč za še bolj drastično utrjevanje svoje politike, tako rekoč že razšla, kar pa turškega predsednika očitno ne moti toliko, da zadnje čase ne bi zaostroval svoje politike tudi do Združenih držav Amerike. Razlog so najnovejše turške zahteve po ameriški izročitvi pridigarja Fethullaha Gülena, ki živi v izgnanstvu v ZDA in o katerem je turški predsednik prepričan, da naj bi bil eden ključnih organizatorjev neuspelega julijskega vojaškega udara.
V Ankari so tako vztrajni pri svojih zahtevah po izročitvi, da bi to utegnilo ogroziti celo bližnji obisk ameriškega podpredsednika Josepha Bidna, ki je napovedan za 24. avgusta in so ga v Beli hiši že potrdili, morda pa tudi za oktober napovedano srečanje z ameriškim zunanjim ministrom Johnom -Kerryjem.
Jedrsko orožje v Incirliku
Odnosi med ZDA in Turčijo, ki je za Washington zelo pomembna članica Nata, saj že leta velja za »ameriško letalonosilko«, brez katere bi si bilo težko predstavljati obvladovanje Bližnjega vzhoda, pa tudi južnega krila fronte proti Rusiji, se zadnje čase tako ohlajajo, da so se v javnosti že pojavile prve študije o varnosti ameriškega jedrskega orožja v Turčiji. To je nameščeno predvsem v ameriškem letalskem vojaškem oporišču Incirlik. Po eni izmed varnostnih študij, ki jo je po poročanju medijev izvedel Stimsonov center, je »povsem nejasno, ali bi Združene države v primeru daljše državljanske vojne v Turčiji, ki ni tako nemogoča, sploh še lahko obdržale nadzor nad svojim jedrskim orožjem«. Letalsko oporišče Incirlik je namreč od sirske meje oddaljeno komaj 110 kilometrov.
»Ruska ruleta«
Približno 50 ameriških jedrskih konic, ki so shranjene v tem za Američane strateško zelo pomembnem oporišču, bi v primeru kakršnihkoli večjih negotovosti v Turčiji kaj lahko pomenilo »rusko ruleto«, je za AFP dejala ena izmed soavtoric študije, Laicie Heeley. Izjava ni kar tako, če upoštevamo, da je bil turški poveljnik tega oporišča takoj po neuspelem vojaškem udaru aretiran, v Erdoğanu zvestem vojaškem vrhu pa so ga nemudoma obtožili podpiranja prevratnikov. Kaj bi se zgodilo, če bi to ameriško jedrsko orožje prišlo v roke prevratnikom, ki se morda ne bi strinjali s sedanjo ameriško politiko na Bližnjem vzhodu ali pa bi zahtevali njeno radikalno zaostritev, je zato povsem negotovo.
Panika je odveč, zagotavljajo ameriški vojaški strokovnjaki. Varnostni ukrepi, zlasti ko gre za jedrsko orožje, so zelo strogi. Jedrskega orožja ni mogoče kar tako aktivirati, brez ustrezne kode pa naj bi bilo neuporabno, tudi če bi Turčija postala sovražnica ZDA.
Kljub takim zagotovilom je celo nekdanji vodja nacionalnega sveta Bele hiše Steve Andreasen, ki je bil zadolžen za obrambo in nadzor nad jedrskih orožjem, pred kratkim v Los Angeles Timesu povsem jasno zapisal, da imajo ZDA »kljub temu da je bila v Incirliku do zdaj preprečena vsakršna katastrofa, številne dokaze, po katerih se varnostne razmere, ko gre za ameriško jedrsko orožje v Turčiji, lahko spremenijo dobesedno čez noč«.
Dodatni ukrepi Pentagona
Z ameriškega obrambnega ministrstva so zato po neuspelem vojaškem udaru v Turčiji, deloma pa tudi zaradi prvih znakov ohlajanja odnosov med Ankaro in Washingtonom, nemudoma sporočili, da so že uvedli »vse ustrezne ukrepe«, s katerimi naj bi okrepili varnost svojega osebja v Incirliku, in da so hkrati povečali nadzor nad tam nameščeno vojaško opremo in oborožitvijo. Američani naj bi namreč imeli v oporišču približno 1500 svojih vojakov, tam je nameščenih tudi veliko ameriških bojnih letal in precej brezpilotnikov (dronov).
Baza je za ZDA zelo pomembna. V Incirliku nameščeno ameriško jedrsko orožje je še iz časov hladne vojne namenjeno predvsem zastraševanju Rusije, za povrhu pa je jasen dokaz ameriške in Natove prisotnosti v tem delu sveta. Turčija je zato za ZDA in Nato zelo pomembna članica zveze, v sedanjih razmerah pa je to še posebej pomembno tako zaradi bližine Iraka in Sirije kot zaradi boja proti terorističnim milicam tako imenovane Islamske države.
