Ameriška sodna bitka za begunce

New York – Ameriška politika priseljevanja se je spremenila v sodno bitko. V začetku tedna je vrhovno sodišče na zahtevo vlade ponovno ustavilo sprejemanje beguncev v ZDA. Iz Bele hiše prihajajo vroče-hladna sporočila o tem, kako nacionalistična bo predsednikova politika.

Vrhovni sodnik Anthony ­Kennedy je v ponedeljek izdal začasno odredbo, s katero je ustavil izvajanje razsodbe nižjega pritožbenega sodišča in znova uveljavil sporno prepoved prihodov v ZDA, s katero je Donald Trump ustavil sprejemanje beguncev. Pritožbeno sodišče 9. okrožja je namreč prejšnji teden razsodilo, da morajo ZDA sprejeti 24.000 beguncev, ki so že vključeni v program ali imajo uradna zagotovila agencije za priseljevanje. Poleg tega je določilo, da sorodniki ameriških državljanov, ki po junijski odredbi vrhovnih sodnikov lahko pridejo v ZDA iz šestih muslimanskih držav kljub Trumpovi prepovedi izdajanja vizumov, zajemajo stare starše, vnuke, tete, strice, nečake, bratrance ter svake.

Vlada se je v odzivu osredotočila samo na begunski del razsodbe in na vrhovno sodišče vložila zahtevo po ustavitvi izvajanja razsodbe pritožbenega sodišča. Vrhovni sodnik je vlogi hitro ugodil, saj bi drugače ZDA že v torek morale začeti sprejemati begunce. Zadnje sodno dogajanje je del zapletene pravne bitke, ki se je začela januarja, ko je Trump izdal prvo različico »muslimanske prepovedi«.

Sporni predsedniški ukaz je ­sprožil proteste liberalnega dela ZDA in tožbe nekaterih zveznih držav. Vrhovno sodišče je nato ­junija delno potrdilo drugi, marčevski ukaz o 120-dnevni prepovedi sprejemanja beguncev in 90-dnevni omejitvi prihodov državljanov Irana, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna. Dokončno bo odločilo o ustavnosti na zaslišanju 10. oktobra.

Ta teden se Trumpova vlada ni spustila v del razsodbe pritožbenega sodišča, ki je razširil krog sorodnikov, saj se bo 90-dnevna prepoved omenjenim šestim državam iztekla čez slaba dva tedna, 24. septembra. Poleg tega so vrhovni sodniki v junijski delni potrditvi spornega ukaza zapisali, da ne smejo preprečiti prihoda ljudem, ki prihajajo zaradi »dobronamerne« povezave z ZDA, kot so sorodniki, nova služba ali študij. Toda tudi to je nemudoma sprožilo različne razlage sodne odločbe, pritožbeno sodišče 9. okrožja je zdaj precej razširilo krog sorodnikov, ki naj bi jih zajemala, vlada pa se ni pritožila.

Tudi sodna bitka za begunce še ni končana. Zvezna država Havaji, ki je sprožila tožbo, je namreč vložila ugovor, v katerem je poudarila, da so begunci z uradnimi zagotovili agencije za priseljevanje prestali preverjanje ministrstva za domovinsko varnost, kar pomeni, da niso potencialna grožnja državi. Varnost je bila temelj Trumpove razlage, zakaj je zaprl ameriška vrata. Čedalje bolj pomemben je tudi čas, saj se bo 120-dnevni rok za prepoved vstopa beguncem zelo verjetno iztekel, še preden bodo vrhovni sodniki sprejeli dokončno odločitev o spornem ukazu.

Nižanje kvote

Ne glede na sodni razplet ima predsednik na voljo novo orodje za omejevanje sprejemanja beguncev. Zadnje dni septembra se bo končalo državno proračunsko leto, kar pomeni, da bo treba na novo določiti begunske kvote, vlada pa se lahko odzove z določitvijo zelo nizkih kvot ali jih celo izniči. Prejšnji predsednik Barack Obama je za proračunsko leto 2016 povečal kvoto na 110.000 beguncev, čeprav so vedeli, da jih bodo zaradi proračunskih in nastanitvenih možnosti sprejeli manj, Trumpov prihod pa je povem izničil načrte.

Predsednikov svetovalec Stephen Miller, ki velja za naslednika nekdanjega nacionalističnega stratega Steva Bannona, se zavzema za precejšnje znižanje, po neuradnih virih naj bi predlagal celo mejo komaj 15.000. Z njim naj bi se strinjali nekateri uradniki na ministrstvu za domovinsko varnost, le da so nekoliko bolj odprti. Njihov predlog meje naj bi bil 40.000 beguncev, kar je še vedno precej manj od prakse zadnjih nekaj desetletij. Velikemu znižanju begunske kvote nasprotujejo v svetu za nacionalno varnost ter na zunanjem in obrambnem ministrstvu, posebej zaradi begunske krize, ki pretresa svet z več kot 65 milijonov razseljenih oseb.

Napačna smer

Razprava o številu beguncev je del širšega premika ameriške politike priseljevanja. Trump je tudi zaradi pritiska konservativnih zveznih držav, ki so grozile s tožbo, razveljavil program svojega predhodnika Daca, s katerim je Obama zaščitil nedokumentirane Američane, ki so jih starši kot otroke ilegalno pripeljali v ZDA. Hkrati je dal kongresu šest mesecev časa za sprejetje ustrezne zakonske rešitve za njihovo zaščito.

Po besedah politologa Martina Schaina z univerze New York Trump gleda na begunce kot na še eno skupino priseljencev, ki ogroža ameriško varnost. To je opazno spremenilo razpravo v ZDA, saj jih je iz ljudi, potrebnih pomoči, preobrazil v iskalce zakonskih lukenj, prek katerih si želijo priti v državo. »Politični vetrovi pihajo v napačno smer,« je opozoril Schain, podobna občutja se širijo tudi po Evropi, le da so v ZDA še očitnejša, saj je to država priseljencev, ki je doslej že nekajkrat na široko odprla vrata beguncem.