Ameriška vlada toži nemirni Ferguson

Mesto, ki je bilo prizorišče hudih nemirov, zaradi visokih stroškov zavrača dogovorjene ukrepe.

Objavljeno
12. februar 2016 19.52
Sebastijan Kopušar
Sebastijan Kopušar

Ameriška zvezna vlada je vložila tožbo proti mestu Ferguson, ker vodstvo lokalne skupnosti ne želi uresničevati dogovora o reformi policije. V mestu so predlani izbruhnili protesti zaradi nasilja policije, zvezna preiskava pa je potrdila, da so tamkajšnji policisti redno kršili pravila pri obravnavanju temnopoltih osumljencev. Toda mesto si menda ne more privoščiti dragih ukrepov.

Javnost je za revno predmestje St. Louisa v državi Missouri izvedela avgusta 2014, ko je beli policist ustrelil 18-letnega temnopoltega Michaela Browna. Kasnejša preiskava je pokazala, da je Brown napadel policista, ki je orožje upravičeno uporabil v samoobrambi. Toda v pretežno temnopoltem mestu je že dolgo tlela jeza nad početjem bele policije, Brownova smrt pa je sprožila proteste, ki so se hitro sprevrgli v vandalizem in nasilje. Posnetki posredovanja do zob oborožene policije so obkrožili ves svet, v mesto so se začeli zgrinjati protestniki in mediji.

»Dvignjene roke, ne streljajte«

Ferguson in ZDA je preplavilo geslo »Dvignjene roke, ne streljajte«, čeprav se je kasneje izkazalo, da Brown ni dvignil rok. Toda ameriška temnopolta skupnost je po letih (policijske) diskriminacije in nesorazmernega števila mrtvih mladih moških v soočenju s ponavadi belimi policisti izbruhnila v ogorčenju. Protesti so ves svet opozorili na razmere v ZDA, od prikritega rasizma do dela policije, ki je do zob oborožena z vojaško opremo, in njene pretirane uporabe sile. Marca lani objavljena preiskava ameriškega pravosodnega ministrstva je potrdila, da so policisti v Fergusonu rutinsko kršili ustavne pravice temnopoltih meščanov in niso upoštevali osnovnih meril za opravljanje dela.

Foto: Rick Wilking/Reuters

Preiskava je bila temelj za dolga pogajanja z mestnimi oblastmi, kako reformirati delo policije. Z januarja dogovorjenimi ukrepi so želeli preprečiti prakso aretacij brez upravičenega vzroka, preprečiti uporabo orožja za elektrošok kot obliko kaznovanja ter vzpostaviti zvezni nadzor. Toda vodstvo lokalne skupnosti so začeli skrbeti stroški takšne prenove, zato je mestni svet v torek soglasno sklenil, da bodo spremenili dogovor, čeprav se je zavedal grožnje zveznih oblasti, da bodo vložile tožbo proti mestu. »Njihova odločitev nam ni dala druge izbire,« je v sredo pojasnila pravosodna ministrica Loretta Lynch.

Mestni svetniki so se za kljubovanje odločili po prejemu poročila o stroških reforme, saj naj bi ti samo prvo leto znašali okoli tri milijone dolarjev, naslednji dve leti pa bi morali odšteti po približno 2,4 milijona dolarjev. Velik del vsote naj bi bil namenjen zvišanju plač, da bi pritegnili boljše kandidate za policijske vrste ter izboljšali njihovo rasno sestavo. A temu so se mestni svetniki uprli, saj bi reforma globoko zarezala v 14,5 milijona dolarjev vreden mestni proračun, ki se že tako ubada z 2,8 milijona dolarjev nakopičenega dolga. Čeprav naj bi aprila zvišali davke, bi mestni proračun zdrsnil še globlje v rdeče številke.

Odvetniki Fergusona so napovedali, da bo sodni boj stal milijone dolarjev, kar si bo mesto le stežka privoščilo. Toda po besedah župana Jamesa Knowlesa, ki je policijo branil že v času izbruha nemirov, bi bila uresničitev dogovora dražja kot pa otepanje s tožbo zvezne države. »Ne moremo ga sprejeti, če si ga ne moremo privoščiti,« je poudaril. Toda ministrica Lyncheva je neomajna: »Ferguson je imel resnično priložnost, da naredi korak naprej, vendar so se namesto tega odločili, da živijo v preteklosti,« je sporočila.

Tiho upanje

Zvezne oblasti so bile pripravljene pomagati mestu z brezplačno pomočjo in omejiti stroške, toda napovedi višjih davkov in podiranja domin, ki naj bi jih v javni upravi povzročilo zvišanje policijskih plač, so na javnem zasedanju mestnega sveta sprožile splošen odpor do sprejetja dogovora. Poleg omejitve višanja plač so vanj želeli vstaviti tudi novo določilo, da mestu ni treba spoštovati dogovorjenega, če razpusti svojo policijo in njene naloge zaupa drugim policijskim enotam (v ZDA nimajo notranjega ministrstva, policija pa je pod nadzorom lokalnih skupnosti).

Foto: Jeff Roberson/AP

Podobne tožbe so v ZDA redke, tudi zato, ker so zelo drage. Pravosodno ministrstvo je pred štirimi leti zaradi diskriminacije latino priseljencev tožilo razvpitega šerifa Joeja Arpaia iz Arizone, ki je prav tako zavrnil dogovor z zvezno vlado, samo sodni stroški so okrožje Maricopa stali pet milijonov dolarjev. Župan Fergusona Knowles pravi, da imajo v proračunu 500.000 dolarjev, ki jih bodo porabili ali za izvajanje reforme ali pa za sodni boj. Toda po oceni mestnega odvetnika Dana Webba bi ta lahko trajal leta in mesto stal od štiri do osem milijonov dolarjev.

Na tiho obe strani verjetno računata na zunajsodni dogovor, saj zvezne oblasti z njimi dosežejo večje popuščanje lokalne skupnosti, kot bi jim jo prinesla zmaga na sodišču, mesto pa bi prihranilo precej denarja.