Tiskane izdaje
New York – Putin napada Ukrajino, Islamska država ogroža Bližnji vzhod, Obama pa igra golf, so se zadnji teden stopnjevale kritike na račun ameriškega predsednika. Potem je dejal, da še nima strategije za boj s sunitskimi skrajneži, in sprožil oster odziv celo v lastni stranki. Barack Obama sredi tedna odhaja na vrh Nata v Walesu, njegova popotnica pa je obtožba, da noče sprejeti realnosti.
Predsednika Obamo so v nedeljo opozarjali z levice in desnice, naj bolj odločno ukrepa proti naraščajoči grožnji delovanja borcev Islamske države v Združenih državah. Predsednika odborov za obveščevalno dejavnost obeh zbornic kongresa, senatorka Dianne Feinstein in poslanec Mike Rogers, sicer nista razkrila, za kakšne grožnje naj bi šlo in kakšne ukrepe imata v mislih, toda v redkem trenutku strankarskega soglasja sta oba pozvala Belo hišo, naj čim prej pripravi »obširno strategijo za uničenje borcev IS«. Ti naj bi se po Siriji in Iraku že ozirali proti Zahodni Evropi in ZDA kot naslednjih tarčah.
»Njegova zunanja politika je v prostem padu,« je predsednika obtožil republikanec Rogers, ki vodi nadzornike obveščevalne dejavnosti v spodnjem domu. Demokratka Feinsteinova je v pogovoru za televizijsko mrežo NBC nekoliko bolj spravljivo dejala, da je Obama »preveč previden« pri svojem pristopu do boja z Islamsko državo. »To je skupina izjemno nevarnih ljudi, ki ubijajo brez pomisleka,« je senatorka upravičile pozive k ostrejšemu boju z njimi.
Ameriško vodstvo
Rogers in Feinsteinova dobivata podrobna poročila ameriških obveščevalnih agencij in imata dostop do nekaterih največjih skrivnosti države, oba pa Američane svarita pred napadi, ki bi jih po besedah Rogersa lahko izvedli ameriški državljani. »Izjemno me skrbi, ker nimamo podatkov o vsakem posamezniku z ameriškim potnim listom, ki se uri in bori vrstah Islamske države,« meni republikanski poslanec. Demokratska senatorka pa je poudarila, da se IS ne namerava ustaviti in da bo »prelila ameriško kri«, če ji bo le uspelo.
Toda medtem ko je ameriški zunanji minister John Kerry odločno napovedoval, da se bodo ZDA »še naprej spoprijemale z IS, kjerkoli bo poskušala zasejati svoje podlo sovraštvo«, je njegov šef precej bolj skromno napovedal, da je njegova prednostna naloga pregon skrajnežev z ozemelj, ki so jih zasedli v Iraku. Podobno neskladje s člani njegove vlade se dogaja tudi v primeru Ukrajine. Ko je ameriška veleposlanica v Združenih narodih Samantha Power Rusijo obtožila, da je odprla novo fronto in da je ob meji z Ukrajino nakopičila največ vojakov doslej, je Obama dejal, da gre za nadaljevanje večmesečnega dogajanja, in ne za resničen zasuk.
Časnik Washington Post je v uredniškem komentarju zapisal, da predsednik ne sprejema resničnosti, zato naj bi se ameriške zaveznice spraševale, ali se bo zaradi tega sploh odzval nanjo. »Med svojim predsedovanjem se je odlikoval pri pojasnjevanju, česa ZDA ne morejo narediti in česa si ne morejo privoščiti,« trdi Washington Post in dodaja, da »osnovni izzivi svetovnemu redu ne morejo biti sprejeti brez ameriškega vodstva, ne ruska agresija, ne širitev Islamske države, ne iranske jedrske ambicije, niti kitajsko izsiljevanje za ozemeljske širitve«.
Bobni vojne
Dan Pfeiffer, eden najbolj vplivnih predsednikovih svetovalcev, je napovedal, da se Obama ne ozira na kritike. »Ne obstaja urnik za reševanje kriznih žarišč, ki bi ustrezal hitrosti novičarskih kanalov. Ukrepamo raje prav kakor hitro. Ko smo ravnali nasprotno (v času predsednika Georgea Busha mlajšega, op. p.), je delovalo izjemno slabo,« je Pfeiffer zavrnil obtožbe na račun Bele hiše.
Obama bo danes prispel v Wales, kjer naj bi na vrhu Nata poskušal sestaviti koalicijo za boj proti Islamski državi. Grožnja sunitskih skrajnežev je doslej povezala države, ki jih ločujejo globoka nasprotja, saj so na isti strani ZDA, Rusija, Iran in celo sirski režim. Sestavljanje zavezništva proti skrajnežem bo naloga državnega sekretarja Kerryja in obrambnega ministra Chucka Hagela, ki bosta po zasedanju Nata odpotovala na Bližnji vzhod in iskala podporo držav, ki jih Islamska država najbolj ogroža.
Opozorila, ki jih širijo kongresniki, predvsem televizijski mediji pa vztrajno ponavljajo, že imajo učinek, saj je po raziskavah javnega mnenja dvema tretjinama javnosti Islamska država največja grožnja Združenim državam. »Gre za izjemen politični pritisk, ki ga povzročata vreščanje vojnih jastrebov ter zaskrbljena in prestrašena javnost,« ugotavlja kolumnist New York Timesa Charles Blow. Po njegovih besedah poskuša predsednik ubrati preudaren pristop, a ga »lahko izženejo bobni vojne in pozivanje po krvi«.
