Ameriške raketne dileme v atomski računici

Jedrsko oboroževanje: Račun za obnovo ameriškega arzenala naj bi znašal že 1200 milijard dolarjev.

pon, 19.06.2017, 08:00

Več kot 130 članic Združenih narodov je prejšnji teden nadaljevalo pogajanja o prepovedi jedrskega orožja, resolucijo želijo pripraviti do 7. julija. Devet držav, ki orožje imajo, se za takšna prizadevanja ne zmeni kaj dosti, ZDA se že nekaj časa odločajo o več kot tisoč milijard dolarjev vredni modernizaciji.

Jedrska razorožitev je eden najbolj želenih ciljev Združenih narodov (ZN), o njej so govorili že v prvi resoluciji iz 1946. Decembra lani so članice znova podprle odločitev, da bi začeli pripravljati resolucijo o popolni prepovedi jedrskega orožja, čeprav države, ki ga že imajo, in njihove zaveznice temu odločno nasprotujejo. Celotna deveterica – ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija, Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja – se ne zmeni za prizadevanja večine sveta, ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley je že konec marca, ko so se začela pogajanja, dejala, da »si za svojo družino ničesar ne želim bolj kot svet brez jedrskega orožja, toda moramo biti realistični«.

ZDA si prizadevajo za okrepitev skoraj pol stoletja stare pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), s katero so želeli tovrstno oborožitev omejiti na pet prvotnih jedrskih držav (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija, te imajo tudi stalne sedeže v varnostnem svetu), v zameno pa bi te začele zmanjševati svoj atomski arzenal. Toda z vključitvijo Severne Koreje v jedrski klub smo le še bolj oddaljeni od tega cilja, Rusija in Kitajska širita svoje jedrske zmogljivosti, nove jedrske glave in sisteme za njihovo uporabo gradijo tudi Pakistan, Indija in Izrael.

Letala z vnuki

O modernizaciji oborožitve se pogovarjajo tudi v Washingtonu, prejšnji predsednik Barack Obama je pripravil obsežen, 30-letni program prenove, odločitev o njegovi potrditvi pa prepustil Donaldu Trumpu, ki je pred volitvami obljubljal prenovo ostarelega jedrskega arzenala. Toda ko je kongresni urad za proračun opravil finančno analizo prenove, je njena že tako zasoljena cena zrasla na 1200 milijard dolarjev. »Zaradi tega ni resničnega petletnega načrta za obrambni proračun, nihče se noče spoprijeti s takšnimi številkami,« trdi demokratski poslanec Adam Smith, član poslanskega odbora za oborožene sile. Smith se hkrati sprašuje, ali ZDA res potrebujejo vseh 1550 jedrskih konic, kolikor jih je po pogodbi z Rusijo pripravljenih na uporabo.

Obama je ves čas govoril o svetu brez jedrskega orožja, hkrati je njegova vlada zasnovala program prenove, kot mu nismo bili priča vse od časov Ronalda Reagana in spominja na oživljeno hladno vojno. Trump nikoli ni imel pacifističnih vzgibov, decembra je na družbenem omrežju twitter zapisal, da morajo ZDA »močno okrepiti in razširiti svoje jedrske zmogljivosti«. Toda račun za to je tako zajeten, da nova vlada še ni našla načina, kako ga vključiti v državni proračun. Večina vojaških strokovnjakov se strinja, da je zastarela tehnologija potrebna krepke obnove, strateške bombnike B-52, denimo, vzdržujejo in na njih letijo že vnuki prvotnih posadk mehanikov in pilotov.

Dvomi o raketah

Poleg novega nevidnega strateškega bombnika je na seznamu flota neslišnih jedrskih podmornic, najspornejši je načrt za razvoj novih medcelinskih balističnih raket dolgega dosega (ICBM), ki naj bi nadomestila sedanje rakete minuteman, zakopane v raketne silose na srednjem zahodu in zahodu ZDA. Vzdrževanje zastarelih minutemanov ni samo drago, nadomestni deli so tako redki, da so jih že jemali iz muzejskih primerkov. Toda tudi razvoj novih ICBM bi bil obsežen finančni zalogaj, ocenjen na najmanj 85 milijard dolarjev, kritiki obnove pa celo trdijo, da sploh niso več potrebne.

Ameriška jedrska strategija temelji na triadi, zmožnosti, da na napad odgovorijo z jedrskimi izstrelki iz podmornic, raketnih silosov ter z uporabo strateških bombnikov. Na vrhuncu jedrske tekme so imeli tisoč ICBM s skupaj več kot 2000 jedrskimi konicami, danes jih je le še 400, vsaka nosi le eno jedrsko konico. Nekdanji obrambni minister William Perry, ki je služil v vladi Billa Clintona, je lani sprožil razpravo o smiselnosti vzdrževanja starih raket, saj so strateški bombniki in jedrske podmornice že tako zanesljivi, da zagotavljajo povračilen udarec tudi brez raket. Te morajo biti v stalni pripravljenosti na izstrelitev, kar ni samo drago, temveč ob zastareli tehnologiji tudi nevarno. »Lažni alarm lahko povzroči konec sveta, kar je precejšnje tveganje, sploh ker lahko jedrsko odvračanje dosežemo tudi brez njih,« meni Perry.

Toda vojaški vrh za zdaj ohranja tradicionalno miselnost. Nekdanji Obamov obrambni minister Chuck Hagel je razmišljal o ukinitvi ICBM, a si je po prihodu v Pentagon premislil. Tudi James Mattis, Trumpov obrambni minister, se je kot general spraševal o njihovi smiselnosti, zdaj podpira modernizacijo vseh treh nog ameriškega jedrskega programa. Del takšnega razmišljanja spodbuja razvoj novih vojaških tehnologij jedrskih sil, še posebno sistemov za prestrezanje raket. Zato ni čudno, da je prejšnji teden Izumi Nakamitsu, visoka predstavnica ZN za razoroževanje, kljub poudarjanju optimizma ob pripravi resolucije za prepoved jedrskega orožja dejala, da še »ni videti, da bi se zmanjšala jedrska oborožitev«.

Prijavi sovražni govor