Tiskane izdaje
Harvard, eden najbolj zaželenih cvetov ameriške Bršljanove lige elitnih univerz, je najbolj izbirčen med njimi, saj vsako leto sprejme le okoli šest odstotkov prijavljenih. Kar pa so še zmeraj širokosrčna odprta vrata. Lani se je namreč za službo smetarja v New Yorku prijavilo 96.000 kandidatov, sprejeli so jih 500. Pol odstotka.
Poleti smrdeče, pozimi zmrzujoče delovno mesto ni v New Yorku nič bolj glamurozno, kot je v drugih delih sveta. Poleg tega spada med deset najbolj nevarnih služb v državi. Toda v pokriznih ZDA, kjer se brezposelnost sicer zmanjšuje, plačila pa ostajajo nizka, je pobiranje odpadkov za človeštvom tako dobro plačano, da je sprožilo novo zlato mrzlico.
Huda gneča pred vrati mestnega sanitarnega oddelka ni presenetila Josepha Lermana, ki je lani začel opravljati tako iskano delo, potem ko se je zanj prijavil daljnega junija 2007. »Ko sem slišal za teh 96.000 ljudi, sem pomislil, kako težko je dandanes dobiti zaposlitev. Skoraj sto tisoč ljudi je brez nje ali pa opravlja službo, ki jo tako prezirajo, da bi raje postali smetarji,« je dejal za televizijsko mrežo Al Jazeera Amerika.
Seveda ne gre samo za zaposlitev, pač pa je to eno najbolje plačanih delovnih mest v državi, za katero ni treba leta guliti šolskih klopi. A pogoji za sprejem niso povsem preprosti − prosilci morajo biti stari vsaj 17 let in pol, imeti morajo vozniški izpit za poklicnega voznika ter uspešno opraviti pisni test in preizkus fizičnih sposobnosti. Ter biti pripravljeni čakati sedem let, da bodo prišli na vrsto.
Nagrada je sprva minimalna plača, ki znaša najmanj 33.746 dolarjev na leto (okoli 2425 evrov na mesec), toda skupaj z nadurami smetarji že prvo leto domov prinesejo v povprečju 47.371 dolarjev (okoli 3400 evrov na mesec). Po dobrih petih letih se plačilni listek zredi na že 88.616 dolarjev na leto (okoli 6366 evrov na mesec). Ni slabo, sploh v primerjavi s povprečno plačo mestnih šoferjev (5602 evrov na mesec), učiteljev (4896 evrov) ali delavcev v parkih (3595 evrov na mesec).
Newyorški sanitarni delavci so najbolje plačani v vseh ZDA, z njimi se lahko primerjajo v kalifornijskih mestih Merced in Santa Cruz, nekaj malega zaostajajo v Seattlu in Las Vegasu. V Velikem jabolku so pri tem zadolženi tudi za čiščenje snega, kar ob snežnih metežih, kakršen je bil pozimi 2011, pomeni, da se jih večina na 2300 plugih bori z zameti, v tem času pa se v mestu začno nabirati veliki kupi smrdečih črnih vreč.
Toda hkrati pluženje pomeni 12-urne delavnike, kar jim hitro prinese dodatne nadure in odebeli denarnice. »Lansko zimo, ki je bila med bolj ostrimi, so zaposleni zaslužili četrtino več in domov prinesli okoli 95.000 dolarjev letnega zaslužka (okoli 6825 evrov na mesec),« Kathryn Garcia, mestna komisarka sanitarnega oddelka, pojasnjuje, zakaj so ljudje v New Yorku pripravljeni leta čakati, da bodo lahko praznili smetnjake.
Kot večino mestnih javnih služb jih zastopa močan sindikat, kar v ZDA pomeni višje prispevke za pokojnino in boljše zdravstveno zavarovanje. In 25 dni letnega dopusta po šestih letih službe ter neomejeno število bolniških dni, malo razkošje v državi, kjer se lahko preveč bolehni zaposleni hitro znajdejo na seznamu za odhod. Po drugi strani drži, da je smetarska služba vedno uvrščena med najbolj nevarne službe v državi (na prvem so že tri leta zapored ribiči).
Sanitarni delavci v New Yorku bolj pogosto umirajo na delovnem mestu kot pa mestni gasilci ali policisti, opozarja Robin Nagle, antropologinja z javne Univerze v New Yorku, ki na mestni upravi proučuje njihovo delo, svoje izkušnje pa je strnila v pred dvema letoma izdani knjigi Picking up (Pobiranje). To dejstvo preseneti celo same smetarje. Naglova meni, da zaradi tega, ker njihove zgodbe redko končajo na naslovnicah, v nasprotju s smrtmi policistov ali gasilcev.
Pri svojem delu se morajo izogibati neprevidnim voznikom, strupenim kemikalijam, urezom rjavečega železa ali pa raznim predmetom, ki jih drobilniki na smetarskih tovornjakih včasih izstrelijo iz svojega drobovja. Naglova, ki se je med svojo raziskavo za nekaj časa podala na ulice in tudi sama opravljala težaško delo, se spominja primera, ko je mehanizem v zadnjem delu tovornjaka sprožil odvrženo kroglo za bowling, ta pa je nesrečnega sanitarnega delavca zadela v trebuh.
Poleg tega je delo vse prej kot lahko. Pomlad je edini letni čas, ki je med smetarji obdržal svoje ime. Poletje so preimenovali v »črve«, jesen v »listje« in zimo v »nočno pluženje«. Toda antropologinja poudarja, da gre za najpomembnejše delo na ulicah. »Nočem jemati zaslug policistom ali gasilcem, toda brez sanitarnih delavcev ne bi bilo več mesta,« je prepričana. Kar po svoje potrjujejo epidemije kolere in rumene mrzlice, ki so pretresale kolonijo, preden so uvedli zdaj tako zaželeno službo.
