Ameriške volitve: politične spletke ob Velikih jezerih

Razburkano ozračje v Wisconsinu meša štrene vodilnima kandidatoma republikanske in demokratske stranke.

Objavljeno
05. april 2016 00.09
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Po nekaj dneh zatišja, predvsem za republikance, se ameriško izbiranje predsedniških kandidatov nadaljuje v Wisconsinu, zvezni državi na severu ZDA. Vodilni­ republikanec Donald Trump tokrat v anketah zaostaja, tako zaradi odpora vodilnih republikancev v Wisconsinu kot zaradi njegovih številnih spornih izjav. Pri demokratih poskuša Hillary Clinton ustaviti vrsto zmag senatorja Bernieja Sandersa, ki se ne predaja.

Newyorški milijarder se spoprijema z viharjem. Proti njemu so se združili lokalni republikanski veljaki na čelu z guvernerjem (in do septembra predsedniškim tekmecem) Scottom Walkerjem, nad njim ni navdušen vplivni poslanec Paul Ryan, ki predseduje spodnjemu domu kongresa. Proti njemu so lokalni konservativni radijski voditelji, ki imajo velik vpliv na volivce in so v znamenitih političnih vojnah Wisconsina med koalicijo demokratov in sindikatov proti guvernerju Walkerju zbobnali dovolj veliko podporo slednjemu, da je prestal tudi izredne volitve.

Teden katastrof

Poleg tega si je Trump minuli teden pridno kopal globoko jamo, iz katere mu še vedno ni uspelo zlesti. Policija je vodjo njegove kampanje Coreyja Lewandowskega obtožila, da je na zborovanju na Floridi grobo zgrabil novinarko, zaradi česar je imela modrice na roki, a to ni bila najslabša novica za kampanjo. Trumpu je uspelo izjaviti, da bi v primeru prepovedi splava morali kaznovati ženske, ki so se kljub temu odločile zanj. To je sprožilo vihar ogorčenja v obeh taborih, tako med zagovorniki kot nasprotniki prekinitve nosečnosti, kandidat pa je potem petkrat spremenil stališče.

Ob robu vrha o jedrski varnosti je dejal, da ZDA ne bi smele več skrbeti za varnost Južne Koreje in Japonske, ter celo menil, naj državi v odgovor na jedrske grožnje Severne Koreje razvijeta svoje jedrsko orožje. Kasneje je na seznam za nekaj časa dodal celo Saudsko Arabijo. Ob vsem tem je z najbližjim zasledovalcem Tedom Cruzom bil skoraj neverjeten spletni prepir, kdo ima lepšo ženo, kar je slednji spretno preobrnil v Trumpov napad na njegovo soprogo Heidi in še poglobil milijarderjeve težave z volivkami.

Po besedah Craiga Gilberta, ­washingtonskega dopisnika lokalnega dnevnika Milwaukee Journal Sentinel, se volivci na severu spotikajo tudi ob bahav in glasen značaj newyorškega milijarderja. »Tukajšnji politiki niso tako agresivni. Če pogledate Walkerja in Ryana, sta veliko bolj tradicionalna, umirjena. Trumpov ego v tem delu ZDA morda deluje celo negativno,« je dejal Gilbert. Tudi ankete v Wisconsinu, eni od trdnjav pregovorne »srednjeameriške spodobnosti«, mogotcu niso bile nikoli tako naklonjene kot drugod po državi.

Spretno mešetarjenje

V zvezni državi zadnje dni poteka ogorčena kampanja, ki spominja na dogajanje v Iowi. Teksaški senator Ted Cruz ima dobro organiziran štab s številnimi prostovoljci, igra na karto volivk (negativno mnenje o Trumpu ima več kot dve tretjini Američank), v anketah ima nekaj odstotkov prednosti. Njegov nasprotnik poskuša s številnimi shodi preobrniti tok, čeprav priznava, da bi to bil precejšen podvig. Država podeli glasove 18 delegatov zmagovalcu, med preostalimi pa razdelijo po tri zmagovalcu vsakega od osmih volilnih okrožij. Če bi Trumpu uspelo zmagati na severu, kjer je bolj priljubljen, in v Wisconsinu izgubiti z majhno razliko, bi lahko trdil, da je kljub splošnemu napadu vrha stranke obstal na nogah.

Craig Gilbert je opozoril, da je to država z visoko volilno udeležbo, pričakujejo okoli 40 odstotkov volivcev, kar je za znotrajstrankarsko izbiranje veliko. Ob večji udeležbi je težje napovedati rezultate. Poleg tega se lahko volivci v Wisconsinu registrirajo v volilne imenike še na dan volitev, stranke pa dopuščajo odprte liste. »Če bo Trump pritegnil nove volivce, lahko zmaga,« je prepričan Gilbert. A tudi hud poraz ne bi povsem spremenil razmerij, prihajajo namreč velike države, kot so New York, New Jersey in Pensilvanija, kjer mu kaže veliko bolje.

Bi pa poraz otežil njegove možnosti, da do zbora stranke v Clevelandu zbere dovolj delegatov za nominacijo. Še posebej, ker Cruzov izkušeni štab izkorišča nejasna republikanska pravila in pridno zbira delegate. Tako jim je v Louisiani kljub porazu uspelo zbrati več delegatov kot Trumpu, kar je silno razjezilo newyorškega milijarderja in je glasno grozil s tožbami. Poleg tega Cruzova kampanja uspešno polni odbore, ki bodo v Clevelandu usmerjali potek zborovanja, s svojimi ljudmi. Zato je Trump na tihem začel menjave v svojem štabu, ki očitno ni dovolj spreten pri političnem konjskem mešetarjenju.

Rušenje zmagovalke

V taboru demokratov so daleč od drame na desnici, v Wisconsinu pa bijejo tesno tekmo za zmago. Po zadnjih anketah ima senator Sanders malenkostno prednost, šesta zmaga zapovrstjo pa bi zagotovo načela samozavest Hillary Clinton. Nekdanja zunanja ministrica ima še vedno prepričljivo prednost pri preštevanju delegatov (več kot 280), a je belska in delavska zvezna država nova priložnost za senatorja. Temnopolti volivci, ki so doslej prevešali tekme v korist Hillary Clinton, imajo nekaj vpliva le v največjem mestu Milwaukee. Tudi zmaga pa Sandersu ne bo prinesla veliko, saj demokrati delijo kandidate po proporcionalnem sistemu, vsakemu nekaj.

Bolj gre za zagon, s katerim bi rad »demokratični socialist« napadel Hillary Clinton v njenem domačem New Yorku. Oba štaba se še vedno dajeta, ali in kdaj se bosta pred 19. aprilom soočila v največjem ameriškem mestu. Ta ni več njena zanesljiva trdnjava, mladi senatorjevi podporniki so vnesli energijo, ki jo je čutiti na vsakem koraku. Če bi Sandersu uspel takšen prevrat, bo Hillary Clinton morala odložiti napade na republikance in se znova potruditi za »zanesljivo zmago«.