Zaradi kraje posterja ameriškemu študentu prisilno delo v Severni Koreji

Otto Warmbier je 2. januarja že stal v vrsti na letališču v Pjongjangu, ko so ga tik pred vstopom v letalo s seboj odvlekli oboroženi agenti. Zadnjega februarja so ga pripeljali pred predstavnike medijev, tako da je osebno pojasnil, zakaj so ga aretirali.

»Naredil sem največjo napako v življenju,« je tarnal Američan. »Zagrešil sem kriminalno dejanje, s tem, ko sem iz prostorov za osebje v hotelu Jangakdo odnesel politični poster.«

To sredo so ga obsodili na 15 let prisilnega dela. Njegov zločin je »poskus spodkopavanja enotnosti severnokorejskega ljudstva v skladu s sovražno politiko ameriške vlade do Demokratične ljudske republike Koreje«. Kraja posterja je bila subverzija najhujše vrste.

Warmbier, ki je do zdaj študiral na Univerzi Virginia, bo odslej politična karta v rokah Pjongjanga. Če ga bo hotelo vodstvo v Washingtonu resnično rešiti iz severnokorejskega zapora, bo moralo v Severno Korejo poslati enega od visokih funkcionarjev, če že ne katerega od nekdanjih predsednikov, ki bo moral voditelja Kim Džong Una ponižno prositi, naj fantu oprosti mladostni greh.

Za opravičilo primeren le visoki funkcionar

Vse do takrat bo Warmbier sedel v samici. Američan bo tako jasen poziv severnokorejskega vodstva Beli hiši, naj pošlje nekoga na pogajanja o njegovi usodi. Običajna diplomatska posredovanja ne bodo dovolj. Nekdanji guverner Nove Mehike Bill Richardson je v torek zaprosil severnokorejskega veleposlanika pri ZN, naj fanta »človekoljubno oprostijo«. Naslednji dan so mu izrekli strogo kazen. Ne ve se, kaj je bilo napisano na političnem posterju, ki ga je Warmbier snel z zidu v hotelskih prostorih, v katere je vstop za tuje goste prepovedan, je pa povsem mogoče, da eno od novih 375 gesel, ki jih je pred kratkim ustvarila Delavska stranka.

Ali se napis morda glasi »Spremenimo vso deželo v socialistično pravljico« ali pa »Postanimo iskra, ki bo zanetila ogenj v srcih množic, in detonator, ki z vso močjo poganja njihovo miselno moč«? Morda za fanta sploh ni bilo bistveno, kateri poster bo vzel s seboj, saj je bil, kot je priznal pred kamerami, ta zanj »trofeja«, ki jo je obljubil mami ene od prijateljic, in to v zameno za rabljen avto, vreden 10.000 dolarjev. Poster naj bi izobesili v metodistični cerkvi v Ottovem rodnem Wyomingu, s katero so se menda vnaprej dogovorili, da bo fantovi družini, če bi ga aretirali, izplačala 200.000 dolarjev. Kot je dejal pred severnokorejskimi kamerami, je vse to počel zato, ker so bili njegovi starši v hudih finančnih težavah.

Za zdaj ne more nihče z gotovostjo ugotoviti, ali je bilo to njegovo priznanje izsiljeno ali iskreno, vsi pa se vzdržujejo kakršnih koli komentarjev v zvezi z Warmbierjevo misijo. Celo pastor cerkve, ki ji je bil poster namenjen. In tudi skrivno »društvo Z« na njegovi univerzi, ki ga je spodbujalo h kraji, češ da bo to njegova »kvalifikacija« za članstvo. Za severnokorejske sodnike je vse kazalo na prste Cie, tako da bodo morali za Warmbierjevo izpustitev najeti koga, kot je nekdanji predsednik Bill Clinton, ki je leta 2009 osebno odpotoval v Pjongjang, da bi iz zapora rešil novinarki Euno Lee in Lauro Ling, ki so ju aretirali, ker sta zakorakali nekaj metrov na severnokorejsko ozemlje.

Nizozemski profesor Willem van der Bijl je, kot se hvali, zbral največjo zbirko propagandnih posterjev. V Severno Korejo je potoval 24-krat. Podkupiti je moral številne posameznike, da je dobil stare posterje, kakršen je tisti iz leta 1979 z napisom »Stiskajmo več jedilnega olja«, ali tisti iz leta 1995, ki poziva prebivalce, naj »prihranijo vsak vat električne energije ter ga posvetijo proizvodnji in gradnji«.

Nato pa so ga tik pred koncem njegovega 24. potovanja aretirali. Dva tedna je preživel v samici z eno skodelico riža in 15 urami zasliševanja na dan. Grozili so mu s 30-letno zaporno kaznijo. Potem ko je podpisal samokritiko in opravičilo, so ga izpustili pod pogojem, da se ne bo nikoli več vrnil. Warmbier morda ne bo imel te sreče. Posterji so danes vredni več, še zlasti če jih ukrade Američan in še zlasti ko se pripravlja še en jedrski poskus, ki ga je ta teden osebno naročil Kim Džong Un. In še zlasti ko v Washingtonu nočejo prebrati tistega, kar piše na posterjih: da se bo Severna Koreja »spremenila v socialistično pravljico«.