Tiskane izdaje
New York – Ameriška nacionalna varnostna agencija (NSA) je morala v nedeljo uradno končati svoj program množičnega zbiranja podatkov o telefonskih klicih v ZDA. Konservativno vodstvo senata se je opeklo s stavo, da bodo senatorji v časovni stiski podaljšali veljavnost sporne zakonodaje. Včeraj se je nadaljevalo merjenje moči med zagovorniki državljanskih svoboščin in varnosti države.
V črnih dneh po 11. septembru 2001 je le en senator glasoval proti domovinskemu zakonu, ker naj bi ta pregrobo posegel v državljanske svoboščine. Skoraj 14 let kasneje pretresa ameriški kongres žolčna debata, kako zaščititi zasebnost in svobodo posameznika, ne da bi to ogrozilo varnost države. Medtem ko libertarni in liberalni del politikov trdi, da smo priča spremembi razmišljanja o nevarnostih terorizma ter da je država ob prvotnem strahu in zaskrbljenosti dobila preširoka pooblastila, varnostni konservativci opozarjajo, da se v ZDA širi nacionalna izguba spomina na nevarnosti, ki naj bi še vedno grozile državi.
V nedeljo se je iztekla veljavnost 215. člena, pomembnega dela domovinskega zakona, ki je po vladni razlagi NSA omogočal zbiranje podatkov o telefonskih klicih v ZDA. Tako je NSA od ponedeljka uradno morala ustaviti sporni program, včeraj pa so v kongresu ves dan iskali način, kako naprej. Kongresniki se dobro zavedajo izteka 215. člena, toda senatni vrh, ki ga obvladujejo varnostni jastrebi na čelu s prvim republikanskim senatorjem Mitchem McConnellom, je poskušal izrabiti časovno stisko vsaj za začasno podaljšanje njegove veljavnosti.
A so se ušteli, senat je namreč razpadel na tri skupine. Nasproti jastrebom so libertarni senatorji, kot je republikanski predsedniški kandidat Rand Paul, ki nasprotujejo preobrazbi države v nadzorniškega velikega brata. Med njima je skupina, ki si želi dogovor, ubeseden v zakonskem predlogu Svoboda ZDA. Tega podpira tudi Bela hiša, sredi maja ga je skoraj soglasno sprejel spodnji dom kongresa. Po njem bi podatke o klicih hranili ponudniki telefonskih storitev, obveščevalci pa bi za vsak dostop do njih morali sodišču utemeljeno pojasniti, zakaj jih potrebujejo.
Spopad dopolnil
Senator Paul in njegovi somišljeniki trdijo, da tudi predlog Svoboda ZDA državi še vedno pušča preveč pooblastil pri preiskovanju telefonskih podatkov, včeraj pa so predlagali 9 dopolnil, s katerimi so hoteli še zaostriti pogoje za državni dostop do podatkov. Prvotno so se sicer zavzemali, da senat po prenehanju veljavnosti 215. člena preprosto ne bi storil ničesar. Po besedah Amy Davidson iz tednika New Yorker »država zaradi tega ni manj varna, morda je celo nekoliko bolj, če kot prednost upoštevamo, da mora zdaj NSA premisliti koristi in škodo svojega početja ter kako bo izrabila svoje vire«.
Paul je v nedeljo z obstrukcijo poskrbel, da vodja senata McConnell ni mogel na hitro podaljšati veljavnosti 215. člena, zaradi česar je sprožil ostre odzive v lastnih vrstah. Kamere so ujele senatorja Lindseyja Grahama – ta je v ponedeljek napovedal predsedniško kandidaturo –, kako med njegovim govorom zavija z očmi. Tudi med demokrati, kjer se jih sicer veliko strinja z njegovimi pogledi na varnostno politiko, je bilo slišati mrmranje o političnem nastopaštvu, pri čemer Paulu zagotovo ni pomagalo, da je njegova kampanja izrabila nedeljsko obstrukcijo za nabiranje donacij.
Medtem ko Paulovih 9 predlogov sploh ni prišlo na glasovanje, se je bitka razplamtela okoli treh dopolnil McConnellovega tabora, s katerimi so poskušali nekoliko omiliti reforme predloga Svoboda ZDA v korist lažjega delovanja NSA. Pri tem so na senatnem govorniškem odru risali črno podobo sveta, ki ga obvladujejo krvoločni teroristi, in svarili pred posledicami, s katerimi se bodo morale spopasti ZDA. Med drugim so se uprli predlogu reformistov, da bi na tajnem sodišču za nadzor nad tujo obveščevalno dejavnostjo (FISC), ki potrjuje zahteve obveščevalcev po nadzoru, uvedli nekakšnega advokata javnosti, ki bi zastopal javne interese. A se večina ni strinjala z zaostritvami in je zavrnila vsa tri dopolnila.
Občutek varnosti
Javnomnenjske raziskave že nekaj časa kažejo, da se Američani počutijo vse bolj varne. Tega niso omajali niti vzpon Islamske države in kruti umori ameriških talcev. »Želimo si in moramo biti varni, toda zdaj smo v položaju, ko lahko zajamemo sapo, naredimo korak nazaj in bolj pazljivo uravnotežimo varnost in svobodo posameznika,« je prepričan Geoffrey Stone, profesor prava na Univerzi v Chicagu, ki je sodeloval v delovni skupini predsednika Baracka Obame za reformo nadzornega programa ZDA.
Do uresničitve predlogov, ki jih je oblikovala skupina, je še dolga pot, saj tudi zakon Svoboda ZDA prinaša le manjše popravke nadzorne zakonodaje, ki je nastala v času republikanskega predsednika Georgea Busha mlajšega, Bela hiša demokrata Obame pa jo je mirno izvajala naprej. Tudi po tej reformi bo vlada ohranila moč za sistematičen dostop in analiziranje podatkov, ki jih zbirajo komunikacijska podjetja. Prav tako NSA še vedno izvaja številne druge nadzorne programe, ki jih je žvižgač Edward Snowden razkril na začetku predlanskega poletja.
