Ameriško vojsko bo vodil »Nori pes«

Prihodnji obrambni minister ZDA naj bi postal nekdanji general James Mattis.

Objavljeno
02. december 2016 22.41
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Eno nepisanih pravil ameriške politike zadnjih desetletij je bilo, da vojsko vodi civilist. Donald Trump ga je zavrgel, kot toliko drugih v poldrugem letu, in za obrambnega ministra predlagal upokojenega generala Jamesa Mattisa. Nesporno izborni vojak je še en korak v neznano, saj je njegov pristop skoraj nasproten Trumpovemu besedičenju med kampanjo.

Naznanilo, da bo Pentagon vodil James »Nori pes« Mattis, je prišlo v Trumpovem slogu. V Cincinnatiju, na prvi postaji svoje zmagoslavne turneje po za volitve ključnih zveznih državah, je zbranim podpornikom dejal: »... ne bom vam povedal, da eden naših pomembnih generalov – naj ostane med nami – imenovali bomo 'Norega psa' Mattisa za obrambnega ministra in tega ne bomo oznanili do ponedeljka, zato tega ne povejte nikomur.« Tri ure prej so iz njegovega štaba zanikali imenovanje.

Največji ubijalec

Prihodnji predsednik ZDA je že nekaj časa izražal naklonjenost Mattisu. Ta naj bi ga prepričeval, da mučenje ni učinkovito orodje za pridobivanje informacij, »škatlica cigaret in nekaj piv« da naj bi bila boljši pristop. Morda so Trumpa, ki se je prebil skozi volilno kampanjo z lepljenjem žaljivih oznak na tekmece, prepričali generalovi pisani vzdevki – »Nori pes«, »Kaos« in »Bojeviti menih«. Slednjega mu je prinesel asketski življenjski slog, še vedno je samski, namesto televizije ima knjižnico s 7000 knjigami, večinoma o zgodovini in bojevanju. »Moje branje je prispevalo k temu, da nikoli nisem bil nepripravljen. Ni mi dalo vseh odgovorov, toda osvetlilo je pogosto temno pot naprej,« je pred leti napisal kolegu.

Trump se je pohvalil, da bo imenoval »največjega ubijalca, kar ste jih kdaj videli«. 66-letni Mattis je imel leta 2003 med vodenjem napada na Irak radijski pozivni znak »Kaos« zaradi svoje taktike uničevanja nasprotnika. Njegova 1. divizija marincev je z bliskovitimi premiki prodrla v Bagdad, leto kasneje pa se ga je med drugo bitko za Faludžo prijelo poimenovanje »Nori pes«, kar je v vojaški kulturi ameriških marincev precejšnja pohvala, čeprav ga sam menda nikoli ni maral. Pred tem je leta 2001 popeljal marince v Afganistan ter vzpostavil oporišče v nemirni pokrajini Kandahar.

Svojim marincem je v Iraku zabičal: »Bodite vljudni, bodite profesionalni, toda imejte načrt, kako ubiti vsakogar, ki ga srečate.« Hkrati je podpiral kampanjo »osvajanja src in uma«, spodbujal druženje z domačini in omejil uporabo težkega orožja. Kasneje je prepričeval kongresnike, da je vedno na prvem mestu diplomacija in da manj proračunskega denarja zanjo vedno povzroči več denarja za naboje. Po koncu vojaške kariere je najprej obiskal družine svojih padlih vojakov.

Drugačna stališča

Za zdaj je edini član prihodnje vlade, ki ima podporo tradicionalnih republikancev, Trumpovih lojalistov in demokratov. V doslej precej zmedene zamisli prihodnjega predsednika o varnostni in zunanji politiki ZDA je prinesel nekaj jasnih predpostavk. Tradicionalni republikanci ga vidijo kot protiutež generalu Miku Flynnu, Trumpovemu svetovalcu za nacionalno varnost in velikemu protimuslimanskemu jastrebu. Po drugi strani je bil Mattis preoster za okus predsednika Baracka Obame, zaradi nepopustljivih stališč do Irana in nasprotovanja jedrskemu sporazumu je leta 2013 predčasno končal vodenje osrednjega poveljstva, ki nadzira Bližnji vzhod in jugovzhodno Azijo.

Ostro je kritiziral Obamovo začetno obotavljanje v boju proti Islamski državi v Siriji in Iraku. V pokoju je razglašal, da je politika čedalje manjšega delovanja ZDA na Bližnjem vzhodu pomembno prispevala k razcvetu ekstremizma. Po njegovih besedah mora največja vojaška sila »preiti iz odzivnega klečeplazenja in zavzeti trdno strateško držo za obrambo naših vrednot«. V nasprotju s Trumpom ne verjame v popustljiv odnos do Rusije in svari pred politiko Moskve v Siriji, Ukrajini in na Baltiku. Začetno nasprotovanje jedrskemu dogovoru z Iranom je nadgradil v prepričanje, da bi zdaj njegova razveljavitev škodila, ter zagovarja dosledno uveljavljanje sprejetih določil.

Vladni generalštab

Razlikujeta se tudi v odnosu do Nata, čeprav pri Trumpu ni čisto jasno, ali meni, da je vojaška zveza »zastarela«, ali je »povsem zanjo«, to je odvisno od njegovega dnevnega razpoloženja. Mattis je med letoma 2007 in 2010 v Natu deloval kot poveljnik za njegovo preobrazbo, osredotočil se je na vojaško učinkovitost članic. To daje ameriškim zaveznicam nekaj upanja, da bodo kljub muhavosti prihodnjega predsednika imele vsaj v Pentagonu sogovornika z jasnimi stališči in odnosom do severnoatlantske zveze.

Nekaj negotovosti prinaša še vedno odprta tekma za položaj zunanjega ministra. Še posebej zato, ker je v zadnjih dneh v igri ime Davida Petraeusa, še enega nekdanjega generala. Nekateri svarijo, da bi vladna ekipa, ki se bo ukvarjala z državno varnostjo, postala »generalštab na steroidih«.

Mattis poleg tega potrebuje posebno dovoljenje kongresa za imenovanje, saj pravila upokojenim generalom nalagajo sedemletno mirovanje, preden lahko zasedejo položaj v javni upravi. Nekateri demokrati, kot je senatorka Kirsten Gillibrand, so že izrazili nasprotovanje, posebej, ker bo vojak vodil vojake. A za zdaj nihče ne dvomi o tem, da general ne bo dobil potrebne­ podpore.