Tiskane izdaje
»Trump je nastopač in prevarant. Njegove obljube so tako ničvredne, kot je diploma Trumpove univerze. Ameriško javnost ima za naivneže, dobil bo brezplačno vožnjo do Bele hiše, nam pa bo ostala ušiva čepica,« je drugače precej bolj uglajen Romney udrihal po newyorškem milijarderju. Obtožil ga je neiskrenosti, ustrahovanja, pohlepa, bahanja, šovinizma, »smešnega tretjerazrednega burkaštva«. Romneyjev napad je le znamenje preplaha v republikanski stranki.
Ta se je po predsedniškem porazu leta 2012 lotila analize vzrokov in jih našla v Romneyjevem neobčutljivem tonu do manjšin. V vse bolj mavričnih ZDA so začrtali pot naprej v bolj odprti stranki, ki bo podprla reformo sistema priseljevanja. Marca 2013 je Trump pospremil poročilo z odzivom, da ima vodstvo očitno »željo po smrti«. Komentatorji so se krohotali »burkaškemu blebetanju« obrobnega newyorškega milijarderja. Dobri dve leti kasneje se je po tekočih stopnicah spustil v predsedniško tekmo, označil Mehičane za posiljevalce in napovedal zid na meji. Zdaj je vodilni kandidat desnice.
»Nima ne značaja ne presoje, ki ju potrebuje predsednik,« je poudaril Romney in opozoril, da bo potisnil državo na rob propada. Štafetno palico udrihanja je nato prevzel senator John McCain, republikanski predsedniški kandidat leta 2008, in označil Trumpa za kandidata, ki je povem neveden na področju zunanje politike in daje nevarne izjave o državni varnostni politiki. Stranka, ki opeva enotnost in lojalnost, je priča surovemu napadu na lastnega kandidata. Julija se na zborovanju v Clevelandu obeta umazano mešetarjenje, kdo bo uradni predsedniški kandidat, nekateri napovedujejo celo razcep stranke.
Miritev otroka
Soočenje v četrtek je bilo odsev takšnega razpoloženja, senatorja Ted Cruz in Marco Rubio sta zakopala medsebojne zamere in se družno lotila Trumpa. Kljub trudu voditeljev s konservativne televizije Fox News, da bi vzpostavili nekaj reda, smo bili znova priča skakanju v besedo, povišanim tonom in zmerljivkam na ravni otroškega vrtca. Cruz je tako postal »lažnivi Ted«, Rubio »majhni Marco«. V zameno sta Trumpa obravnavala kot razkačenega otroka, »štej do deset, Donald, vem da je težko, a štej«, ga je miril Cruz, malo kasneje mu je dejal, »dihaj, Donald, dihaj«.
Trump je prejel nekaj dobro odmerjenih udarcev, predvsem v zvezi s »Trumpovo univerzo«. Razvpiti tečaj za nepremičninske posrednike je z obljubami o »razkritju recepta za uspeh« prepričal na tisoče Američanov, da so plačali visoke zneske, tudi nekaj deset tisoč dolarjev. Številni udeleženci so vložili skupinsko tožbo, s katero si želijo vračilo denarja, newyorško prizivno sodišče pa je pred soočenjem odobrilo nadaljevanje postopka, Trumpovo delovanje so celo primerjali s početjem Bernarda Madoffa, obsojenega ogoljufanja vlagateljev v njegov naložbeni sklad.
Trump se je poskusil izmuzniti z besedami, da gre za civilno tožbo, ki bi jo lahko poravnal, a tega iz načelnih razlogov noče, saj naj bi to bilo pošteno podjetje, ki mu je urad za potrošnike dal najvišjo oceno A. Toda odlično pripravljena voditeljica Megyn Kelly ga je nemudoma zavrnila, da to ne drži in da je bila zadnja objavljena ocena D. Megyn Kelly je bila vzrok, da Trumpa ni bilo na republikansko soočenje pred volilnimi zborovanji v Iowi, kar je morda vplivalo na to, da ga je tam premagal Cruz. Po prvem soočenju avgusta lani ji je namreč očital, da ga je neupravičeno napadla, in izrekel znamenito žaljivko, da ji je »kri tekla od vsepovsod«.
Tokrat sta na videz zakopala bojno sekiro, a so bila vprašanja klub temu ostra. Spomnila je na novega slona v sobi, Trumpov neuradni pogovor z uredniškim odborom časnika New York Times. Po trditvah tabloidnega portala BuzzFeed naj bi milijarder dejal, da so njegova ostra stališča o izgonu 11 milijonov nedokumentiranih priseljencev precej bolj prožna, kot verjamejo podporniki. Tako Cruz kot Rubio sta trdo pritisnila nanj, naj dovoli objavo posnetka pogovora, kar je Trump zavrnil, ker »preveč spoštuje novinarsko oznako neuradno«. V časniku so dejali, da je objava odvisna od njegove privolitve.
Newyorški milijarder je v četrtek poskušal zveneti predsedniško in se z besedami o »prožnosti stališč«, brez česar »se ni mogoče pogajati o ničemer«, morda nekoliko premaknil s skrajnih stališč proti (republikanski) sredini. Vendar še vedno podpira uvedbo mučenja zajetih teroristov in celo napade na njihove družine, kar je vojni zločin, oboje pa so obsodili številni pripadniki vojske in obveščevalne skupnosti. Prav tako ni mogel iz svoje kože in je zagotovil osuplemu občinstvu v dvorani in pred televizijskimi zasloni, da nima ne majhnih rok ne česa drugega. »Zagotavljam vam, tam ni težav,« je znova znižal raven predsedniških soočenj.
