Tiskane izdaje
14.11: »Tako na Irskem kot v drugih državah, kjer delujemo, Apple spoštuje zakone in plačuje vse davke,« so v sporočilu Applovi skupnosti v Evropi, pod katerim je podpisan glavni izvršni direktor družbe Apple Tim Cook, sporočili iz ameriškega tehnološkega giganta.
Odločitev evropske komisije so označili za poskus Bruslja, da bi na novo napisal Applovo zgodovino v Evropi, ter ignoriranje irskih davčnih zakonov.
Nikoli nismo prosili niti nismo bili deležni posebnega obravnavanja, trdijo v podjetju. »Zdaj smo se znašli v nenavadni situaciji − naloženo nam je bilo plačilo dodatnih davkov vladi, ki pravi, da ji ne dolgujemo ničesar,« so dodali. V podjetju se nameravajo na odločitev komisije pritožiti.
13.38: Bruseljska odločitev ogroža dvostranskega duha gospodarskega partnerstva, so po poročanju AFP ocenili na ameriškem finančnem ministrstvu.
13.23: Tudi ameriški tehnološki gigant Apple je napovedal, da se bo pritožil na odločitev evropske komisije.
13.12: Applovi iznajdljivi računovodje so zasnovali zelo sofisticirano strategijo za izogibanje davčnim obveznostim, piše Lenart J. Kučić.
12.50: Odločitev Bruslja je prelomna, saj je znesek, ki ga bo moral plačati Apple, najvišji v dosedanji praksi. Najvišje plačilo doslej je bil naloženo francoskemu energetskemu orjaku EDF, 1,4 milijarde evrov, poroča naš dopisnik Peter Žerjavič (@ZerjavicDelo). Tudi odnose EU z ZDA, obremenjene z negotovo usodo čezatlantskega trgovinsko-investicijskega partnerstva, utegne še bolj zaplesti. Applovo poslovanje in plačevanje davkov na Irskem je bilo pod bruseljskim drobnogledom od leta 2013. Direktorat evropske komisije za konkurenčnost je odkril zapleten sistem, s katerim je Irska omogočila Applu, da je v svojih tamkajšnjih podjetjih med letoma 2003 in 2014 kopičil dobičke, za katere skoraj ni plačeval davkov.
12.45: Komisarka Vestagarjeva zavrača očitke Washingtona, da je evropska komisija spremenila merila za odločanje o državnih pomočeh in kaznuje podjetja za nazaj (retroaktivnost). Po besedah komisarke bi lahko o retroaktivnosti govorili samo, če bi se pravila spremenila, kar pa se ni zgodilo, saj so v uporabi ves čas ista.
12.38: Bruselj preučuje še posebne davčne aranžmaje McDonald'sa in Amazona v Luksemburgu. Poleg tega je na njihovi mizi še tisoč davčnih aranžmajev v članicah EU. Pravila o nedovoljeni državni pomoči po mnenju komisarke Vestagerjeve ne zadoščajo za učinkovito preprečevanje takih primerov. Pozvala je k zaprtju zakonskih lukenj in drugačni poslovni kulturi v podjetjih.
12.30: Natančen znesek in način plačila neplačanih davkov bo določila Irska. Znesek se bo lahko znižal, če bo del zaslužka prenesen in obdavčen v ZDA. Sicer je komisarka Vestagerjeva pojasnila, da se z dobički v ZDA ne ukvarjajo, saj imajo pred očmi le, kaj se dogaja v EU.
12.23: V bruseljskih mlinih so davčne ugodnosti za McDonald's in Amazon v Luxemburgu pa še tisoč davčnih aranžmajev po vsej EU, poroča naš dopisnik Peter Žerjavič (@ZerjavicDelo).
12.19: Irski finančni minister Michael Noonan je v prvem odzivu na odločitev evropske komisije, ki je ameriškemu tehnološkemu gigantu Apple naložila plačilo 13 milijard evrov, izrazil globoko nestrinjanje, poroča Reuters. Kot je dodal, stališče Dublina ostaja, da je Apple svoje davčne obveznosti povsem poravnal.
Irska se namerava na odločitev komisije pritožiti, poroča AFP. (Čeprav bi irska državna blagajna načelno morala biti vesela Applovih milijard, se vlada v Dublinu zgraža nad odločitvijo Bruslja, češ da »so bili vsi davki plačani in da ni bila zagotovljena državna pomoč«. Irska da ni dajala ugodnosti Applu in ne sklepa kupčij z davkoplačevalci. Napovedali so, da bodo odločitev Bruslja spodbijali pred evropskimi sodišči. Apple mora sicer vrniti državno pomoč ne glede na pritožbo.)
12.14: Odločitev komisije spremlja naš dopisnik iz Bruslja Peter Žerjavič. Spremljate ga lahko na @ZerjavicDelo.
12.05: Evropska komisija je ugotovila, da je Irska omogočila Applu do 13 milijard davčnih ugodnosti. To je po presoji Bruslja nezakonita državna pomoč, ki jo bo Apple moral vrniti Irski.
Evropska komisija ugotavlja, da je Apple leta 2003 plačal za manj kot odstotek davka na dobičke v Evropi, leta 2014 pa je efektivna davčna stopnja znašala le 0,005 odstotka.
11.57: Evropska komisija je ugotovila, da Apple skorajda ni plačeval davkov za dobičke, ustvarjene v EU. Komisija je odločila, da mora ameriški tehnološki gigant Irski vrniti 13 milijard evrov zaradi nezakonitih davčnih ugodnosti.
Tudi v Applu napovedujejo pritožbo in ostro kritizirajo Bruselj. Njegov šef Tim Cook je zapisal, da je evropska komisija prezrla irsko davčno zakonodajo in obrnila na glavo mednarodni davčni sistem. Nikoli da niso dobili ali zahtevali posebnih davčnih aranžmajev. »Znašli smo se v nenavadnem položaju, ko nam je naloženo retroaktivno plačilo dodatnih davkov vladi, ki določa, da ji nismo dolžni nič več, kot smo ji že plačali,« je zapisal Cook. Odločitev Bruslja bo najbolj škodovala investicijam in ustvarjanju delovnih mest v EU.
Foto: Chance Chan/Reuters
***
Bruselj − Evropska komisija bi ameriškemu tehnološkemu gigantu Apple lahko naložila plačilo več milijard evrov kazni, ker se je podjetje z zapletenimi davčnimi kupčijami izognilo plačilu davkov.
Evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager bo odločitev o Applu predvidoma objavila točno opoldne. To bo prelomna odločitev, saj bo po pričakovanjih znesek, ki ga bo moral plačati Apple, najvišji v dosedanji praksi. Najvišje plačilo doslej je bil naloženo francoskemu energetskemu orjaku EDF − 1,4 milijarde evrov.
Novinarji časnika Financial Times pričakujejo, da bo evropska komisija Applu naročila plačilo več milijard evrov, kar bi bila doslej najvišja kazen zaradi davčnih nepravilnosti v Evropi. Irish Times, ki navaja svoje vire, pa pričakuje nekoliko nižji znesek − predvidoma več sto milijonov evrov.
Odločitev utegne še bolj zaplesti tudi odnose EU z ZDA, obremenjene z negotovo usoda čezatlantskega trgovinsko-investicijskega partnerstva. Ameriško finančno ministrstvo je prejšnji teden nenavadno ostro protestiralo proti bruseljskim preiskavam davčnih ugodnosti multinacionalk, češ da so diskriminatorne in v nasprotju z mednarodnimi prizadevanji za preprečevanje izogibanja plačevanju davkov.
Applu je z mrežo podjetij na Irskem in izkoriščanjem različnih sistemov obdavčitve uspelo znižati davčno breme na minimum. Tako vlada v Dublinu kot ameriški orjak trdita, da je vse v skladu z zakonodajo. Po mnenju Bruslja so takšni davčni aranžmaji nedovoljena državna pomoč, ki izkrivlja konkurenco in je v nasprotju s pravili notranjega trga.
Apple ima na Irskem hčerinski podjetji Apple Sales International (ASI) in Apple Operations Europe (AOE), s pravico do uporabe Applove intelektualne lastnine za prodajo in izdelavo njegovih izdelkov zunaj Severne in Južne Amerike. Materi v ZDA sta morali plačevati delež za raziskave in razvoj. Leta 2011, denimo, dve milijardi dolarjev. Ti stroški so bili skladno s pravili odšteti od dobička. Na podlagi davčnih aranžmajev z Irsko iz let 1991 in 2007 je preostali dobiček ostal skoraj nedotaknjen.
To so naredili z dvema »fantomskima« glavnima poslovodnima enotama (»head office«) vsake od Applovih irskih hčera. Ker so potrošniki po Evropi izdelke kupovali od ASI, in ne od lokalnih trgovin, kjer so bili na policah, so se vsi dobički stekali na Irsko. Davčni aranžma z Irsko je Applu po ugotovitvah evropske komisije omogočil, da so dobičke prerazporedili na »head office«. Edina izjema je bilo neposredno poslovanje na Irskem, ki je bilo obdavčeno skladno s tamkajšnjo zakonodajo.
Centrala ni imel sedeža v nobeni državi, nobenih zaposlenih, tudi svojih prostorov ne. Pravzaprav ni izvajal nobenih dejavnosti, razen občasnih zasedanj vodstva. Tak notranji prenos dobičkov po presoji Bruslja ni bil upravičen. Seveda so imeli v Applu velike koristi: ASI je imel leta 2011 za 16 milijard evrov dobička, a po davčnem aranžmaju je bilo obdavčljivih le na Irskem ustvarjenih 50 milijonov evrov, preostalih 15,95 milijarde je bilo neobdavčenih.
Tako je davčna stopnja znašala le 0,05 odstotka. Tri leta pozneje je znašala le še 0,005 odstotka. Komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager je torej lahko ugotovila, da so na vsak milijon evrov dobička plačali le 50 evrov davka. Ker sta zgolj irski podružnici ASI in AOE imeli zmogljivosti za ustvarjanje prihodkov - v glavnih poslovodnih enotah so se namreč ukvarjali z razporejanjem dividend, administrativnimi postopki in upravljanjem - bi ves dobiček moral biti obdavčen pri njiju.
Bruseljski sklep je nedvoumen: Irska je Applu zagotovila ugodnosti, kakršnih druga podjetja nimajo, zato z njimi izkrivlja konkurenco. Takšna državna pomoč je po bruseljskih pravilih nezakonita in mora biti vrnjena. Znesek, ki ga mora Apple plačati Irski, bo lahko znižan, če bodo druge države zahtevale plačilo davkov, ker bodo ugotovile, da bi morali biti registrirani pri njih. Druga pot za znižanje bremena je, če bodo ameriški organi zahtevali, da morata ASI in AOE materi v ZDA plačati za raziskave in razvoj.
Tarče Bruslja tudi Starbucks, Fiat, Ikea ...
Evropska komisija si v zadnjih letih deklarativno in z dejanji prizadeva za odpravo razširjenih praks, s katerimi so si multinacionalke v EU z različnimi ustvarjalnimi rešitvami zniževale davčno breme na minimum.
Starbucks, Fiat ali Ikea je le nekaj velikih podjetij, ki so tarče Bruslja v boju za pošteno obdavčitev, ker so si z različnimi ustvarjalnimi metodami in posebnimi sporazumi s članicami prizadevale za opazne davčne ugodnosti. Tako je bil lani že kaznovan Fiat, ki je dobil davčne ugodnosti v Luksemburgu.
Irska je s prijazno davčno politiko pritegnila številna tehnološka podjetja, med njimi tudi ameriškega tehnološkega giganta Apple, ki se je z zapletenimi davčnimi akrobacijami izognil plačilu več milijard evrov davkov. Za ustvarjene milijarde od prodaje ipadov bi moral v ZDA plačati 35 odstotkov korporativnega davka, na Irskem pa je ta samo 12,5-odstoten.
Evropska komisija je junija 2014 Irski poslala pismo, v katerem jo obtožuje pomoči ameriškemu velikanu s pomočjo posebnih davčnih ureditev.
Podjetje Apple na Irskem zaposluje več kot 4.000 ljudi, predvsem s področja sestavljanja računalnikov in zagotavljanja tehnične podpore.
