Tiskane izdaje
Čeprav še ni jasno, koliko jo bodo zares upoštevali v Washingtonu, je v četrtek osmerica držav iz foruma Arktični svet sprejela deklaracijo, ki poziva k večjim prizadevanjem v boju proti podnebnim spremembam v severni polarni regiji. Poleg globalnega segrevanja, zaradi katerega »kapa sveta« postaja ekonomsko in transportno čedalje bolj privlačna, Arktiko v zadnjem času ogreva tudi razplamtevajoča se hladna vojna.
Arktika, ki se v povprečju segreva dvakrat hitreje od preostalega sveta, bo po napovedih znanstvenikov že poleti leta 2030 ostala brez ledu. Čedalje tanjša ledena skorja, ki je po besedah profesorja Petra Wadhamsa z Univerze v Cambridgeu padla v »spiralo smrti«, pa ni le razlog za skrb okoljevarstvenikov, ampak vzbuja tudi podjetniške apetite, saj lajša dostop do prej težko dostopnih naravnih bogastev. Po podatkih ZDA se severno od arktičnega kroga skriva kar 15 odstotkov svetovnih zalog nafte in 30 odstotkov zemeljskega plina.
Šest novih oporišč
Zunanji ministri Danske, Finske, Islandije, Norveške, Rusije, Švedske in ZDA, ki sestavljajo Arktični svet, so se v četrtek v Fairbanksu na Aljaski ukvarjali z okoljevarstvenimi vprašanji, a po izbruhu ukrajinske krize, ki je ponovno zanetila hladno vojno, so oživili tudi napetosti in vojaško napenjanje mišic na zamrznjenem morju, ki obkroža Severni tečaj. »Arktika je ključno strateško območje. Rusija dela agresivne korake za povečanje svoje navzočnosti v regiji. Zato bom dal prednost razvoju integrirane strategije za Arktiko,« je januarja James Mattis povedal v ameriškem kongresu, preden ga je ta potrdil za novega obrambnega ministra.
»Putinova Rusija v največjem vojaškem vzponu na Arktiki po padcu Sovjetske zveze«, se je konec januarja glasil naslov članka britanske agencije Reuters, v katerem opisujejo, kako ruski obrambni minister Sergej Šojgu načrtuje skorajšnje odprtje šestih novih arktičnih vojaških oporišč, kako posodabljajo radarske sisteme na štirih drugih otokih in vlagajo ogromno sredstev, da bi opremili vojake za bojevanje v zimskih razmerah. »Posodabljanje arktičnih sil in tamkajšnje vojaške infrastrukture poteka z nezaslišano hitrostjo celo v primerjavi s sovjetskimi časi,« je takrat za Reuters povedal ruski vojaški analitik Mihail Barabanov. Po njegovem je rusko početje »malce provokativno«, saj bi lahko izzvalo »oboroževalno tekmo«.
V četrtek je v Fairbanksu ruski zunanji minister Sergej Lavrov zavrnil tovrstne bojazni. »Rusija veliko dela in bo veliko storila, da bi se Arktika razvila v območje miru, stabilnosti in sodelovanja. Ni možnosti, da bi tu nastal konflikt,« je dejal. Tudi v ruskem provladnem mnenjskem središču Valdajski klub so že lani jeseni ugotavljali, da so zahodne zgodbe o tem, kako so se zaradi ukrajinske krize povečale napetosti tudi okoli Severnega tečaja, »lažne novice«.
Ugotovili so, da »bližnjih srečanj« med vojaškimi letali ni nič več kot v prejšnjih letih, in navedli besede poveljnika vrhovnega štaba norveške vojske, generalpolkovnika Mortena Hage Lundeja, da so v nasprotju z območjem okoli Baltskega morja, kjer so se napetosti med Natom in Rusijo očitno povečale v zadnjih letih, »razmere na skrajnem severu dokaj normalne v primerjavi s prejšnjimi leti. In to kljub napetim odnosom med Rusijo in Natom.«
Ruske in druge zahteve
»Rusija ni edina z ambicijami na Arktiki. Do tega ozemlja in ogromnih naravnih virov imajo zahteve ZDA, Rusija, Kanada, Danska, Norveška in Islandija,« je pred dnevi na ameriški televiziji CNBC povedala novinarka Lucy Kafanov, ki so jo Rusi povabili, da si ogleda njihovo novo arktično oporišče Alakurtti blizu finske meje. Povedala je, da so njeni gostitelji vztrajali, da ne iščejo spopadov, ampak »zgolj branijo interese in varnost ruske države na Arktiki«, kakor se je pred kamero izrazil polkovnik Ilija Pavlovski, ki poveljuje 80. motorizirani strelski brigadi. »Toda zaradi takšnih trenj med Washingtonom in Moskvo, kakršnih še ni bilo, lahko Arktika postane najbolj hladna fronta v novem soočenju med Rusijo in Zahodom,« je svoj »ekskluzivni« prispevek zaključila ameriška novinarka.
