Tiskane izdaje
London − Britanski BBC poroča, da se je delovna skupina Združenih narodov, ki je obravnavala domnevno »nezakonito pridržanje« ustanovitelja žvižgaške strani Wikileaks Juliana Assangea, menda postavila na njegovo stran. Odločitev bo sicer uradno znana jutri.
BBC pri tem opozarja, da za Assangea še vedno velja nalog za aretacijo, kar pomeni, da ga lahko ob odhodu iz veleposlaništva še vedno primejo. Da nameravajo to tudi storiti, so potrdili tudi na britanski policiji. »Če zapusti veleposlaništvo, bomo naredili vse, kar je v naši moči, da ga aretiramo,« je sporočil tiskovni predstavnik policije.
Po vseh propadlih sodnih poskusih se je Julijan Assange septembra 2014 obrnil na delovno skupino ZN za samovoljna pridržanja, prepričan, da je žrtev nezakonitega pridržanja. »Edina zaščita, ki jo ima /.../, je veleposlaništvo − edini način za azil je, da ostane v priporu. To ni pravno sprejemljiva možnost,« so zapisali v pritožbi na delovno skupino.
Julian Assange je sicer danes na družbenem omrežju twitter objavil sporočilo, v katerem obljublja, da se bo jutri opoldne sam predal policiji, če ZN odločijo proti njemu. »Toda če zmagam in odločijo, da so države ravnale nezakonito, potem pričakujem, da mi nemudoma vrnejo potni list in prekinejo vsa prizadevanja za mojo aretacijo.«
Odločitev delovne skupine ZN ni pravno zavezujoča, a so zagovorniki Assangea prepričani, da kljub temu nosi veliko težo. Po njihovem prepričanju je skupina ZN v preteklosti s svojim mnenjem pripomogla k osvoboditvi burmanske demokratične aktivistke Aung San Su Či in Jasona Rezaiana, novinarja Washington Posta, ki so ga prijeli v Iranu.
Štiriinštiridesetletni Assange se je junija 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski, kjer so ga hoteli zaslišati v zvezi z obtožbami o spolnem napadu in posilstvu dveh žensk. Avstralec obtožbe zanika in se boji, da bi ga Švedska izročila ZDA, kjer bi mu sodili zaradi objave zaupnih vojaških in diplomatskih dokumentov.
