Tiskane izdaje
Na pogajanjih pred pariško konferenco OZN o tej temi nekatere države, med njimi tudi Indija in Saudska Arabija, namreč še niso pristale na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. K temu se je doslej zavezalo nekaj več kot 50 držav.
Ban Ki Mun je povedal tudi, da se niso še dogovorili niti o financiranju držav v razvoju in ne o pravno zavezujočem izpolnjevanju dogovorjenega.
Podnebne spremembe so prav tako eden od razlogov za begunsko krizo. Profesor na ameriški univerzi Columbia Marc Levy razlaga, da številni bežijo tudi z območij, kjer je zaradi podnebnih sprememb življenje pretežko. Meni, da je vojna v Siriji povezana s podnebnimi spremembami. Suša med leti 2006 in 2010 je negativno vplivalo na poljedelstvo. Mnogi so izgubili delo in se preselili v urbana okolja, kar je okrepilo nezadovoljstvo z vlado.
Kot opozarja Levy, se bodo države ob nadaljevanju podnebnih sprememb verjetno znašle v skušnjavi, da uvedejo ukrepe, ki bodo zanje kratkoročno najbolj koristne, drugim pa bodo škodovale. Kot primer navaja odločitev ruske vlade iz leta 2010, ko je po vročinskem valu prepovedala uvoz žita. To je bilo ugodno za domače potrošnike, a je povzročilo težave z zalogami žita, višje cene in lakoto v drugih regijah.
Profesor Marc Levy dodaja, da nekatere države kupujejo obdelovalne površine v Podsaharski Afriki, kar jim zagotavlja dolgoročno oskrbo s hrano, ampak obenem ustvarja težave za afriške potrošnike in lastnike manjših zemlje.
