Planetu zmanjkuje časa

Newyorški vrh še ne bo prinesel zavezujočega dogovora o ukrepih proti segrevanju ozračja.

Objavljeno
23. september 2014 17.45
US-WORLD-LEADERS-SPEAK-AT-UN-CLIMATE-SUMMIT
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York - »Tu nismo zato, da bomo govorili, ampak da ustvarimo zgodovino,« je dejal generali sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, preden so se začeli ure dolgi govori newyorškega podnebnega vrha ob letošnjem zasedanju generalne skupščine. Številni voditelji so dajali nove obljube, a manjkale so odločitve ključnih ljudi.

Ban Ki Mun je poskušal s podnebnim vrhom ogroženost planeta potisniti iz sence svetovnih kriz, od eksplozivnega Bližnjega vzhoda, kjer Islamska država razjeda Sirijo in Irak, ruskega majanja Ukrajine do izbruha epidemije ebole v Afriki. »Svet moramo usmeriti na novo pot, podnebne spremembe so ključno dogajanje našega časa. Določajo našo sedanjost, naš odziv nanje bo določil našo prihodnost,« je generalni sekretar opozoril, da so resne zaveze nujne še pred prihodnjim vrhom v Parizu čez leto dni, ko naj bi sprejeli naslednika kjotskega dogovora.

Vrstila so se zagotovila svetovnih voditeljev o milijardah dolarjev za sklad za pomoč najbolj prizadetim revnim državam, tako da se je do srede dopoldneva vanj nateklo že za pet milijard dolarjev obljub. Toda finančni prispevek v Zeleni podnebni sklad ni bil del nagovora predsednika najbogatejše države. »Tukaj sem kot voditelj največjega gospodarstva na svetu in drugega največjega onesnaževalca, ki je začel sprejemati ukrepe,« se je ameriški predsednik Barack Obama raje pohvalil z najnižjimi izpusti (toplogrednih plinov) v skoraj dveh desetletjih.

A je hkrati opozoril, da v vsaki državi obstajajo interesi, ki se upirajo delovanju v prid okolju, prav tako kot v vsaki državi obstaja sumničavost, da bodo v primeru ukrepanja otežili razmere za domača gospodarstva, če bodo drugi stali križemrok. V zakulisju vrha se je na kratko srečal s kitajskim namestnikom predsednika vlade Zhang Gaolijem, prav Kitajska in ZDA pa morata po njegovih besedah delovati z roko v roki. »Imamo posebno odgovornost, da vodimo. Danes pozivam vse države, da se nam pridružijo, ne prihodnje leto ali še pozneje, ampak takoj, saj se nobena država s svetovno grožnjo ne more spopasti sama,« je poudaril Obama.

Kitajska, rekorderka

Prav odsotnost predsednika Kitajske Xi Jinpinga je eno največjih razočaranj zasedanja, saj je ta država v dobrem desetletju podvojila svoj delež toplogrednih izpustov, s 14 odstotkov v letu 2002 je zdaj že pri 28 odstotkih vseh svetovnih izpustov. Pri tem je presegla ZDA in EU skupaj, nekoč najbolj »umazane« Američane prekaša za skoraj dvakrat. V primerjavi z EU je presegla tudi količino izpustov na prebivalca. Tako Kitajska ni le odgovorna za šestdeset odstotkov vsega povečanja količine ogljikovega dioksida v zadnjih letih, ampak se približuje količinam, ki sta jih ZDA in EU izpustili v celotnem obdobju od industrijske revolucije. Eno od torkovih razočaranj je tudi vztrajanje Brazilije, da se ne pridruži zavezi več kot 150 držav, ki so sklenile, da bodo do leta 2030 ustavile izsekavanje gozdov. Gozdovi so pomemben dejavnik pri odstranjevanju ogljikovega dioksida iz ozračja, pri čemer velja amazonski pragozd za pljuča sveta, brazilski gozdarji pa ga vztrajno krčijo.

Ameriški igralec in zagret okoljski aktivist Leonardo di Caprio je med svojim nastopom opozoril svetovne voditelje in svetovno javnost: »Človeštvo se spreneveda, da podnebne spremembe obstajajo, pretvarja se, da se dogajajo na nekem drugem planetu in da bodo izginile same od sebe.«

Slovenija med najbolj prizadevnimi

Slovenski predsednik Borut Pahor je na srečanju poudaril zavezo naše države, da bomo do leta 2030 za 40 odstotkov zmanjšali izpuste v primerjavi z letom 1990, kar nas po njegovih mnenju uvršča v vrh najbolj prizadevnih držav. Prav tako je spomnil na obljubo bogatih držav, da bodo revne podprle s sto milijardami dolarjev do leta 2020.