Bela hiša med sankcijami in spletno vojno

New York – Ob robu ne­uspešnih pogajanj o rešitvi sirske krize so v Washingtonu – skupaj z Londonom – začeli glasno razmišljati o novih sankcijah proti­ Rusiji in sirskemu režimu, s katerimi naj bi ustavili ofenzivo na uporniški del Alepa. Po nekaterih poročilih naj bi osrednja obveščevalna agencija Cia hkrati pripravljala načrt za spletni napad na rusko vodstvo.

Na eni najnižjih točk v pohladnovojni diplomaciji, ko so že pogajanja razglašena za uspeh, je ameriški zunanji minister John Kerry dan po srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v Švici zaostril ton in dejal, da lahko pobijanje v Alepu »ustavimo jutri zjutraj«, če se bosta Rusija in sirski režim »odzvala spodobno«. Po Kerryjevih besedah je lahko reči, da je nujno treba preprečiti krvavo dogajanje v Siriji, »toda pri evropskih vladah nisem zaznal pripravljenosti na razglasitev vojne«. In nadaljeval: »... naj bom zelo jasen – proučujemo uvedbo novih sankcij.«

Kerry in britanski zunanji minister Boris Johnson sta po londonskih pogovorih, ki so vključevali še Francijo, Nemčijo, Italijo, Turčijo, Saudsko Arabijo, Katar, Jordanijo, Združene arabske emirate ter Evropsko unijo, dejala, da so na mizi vse možnosti, tudi vojaške. V isti sapi sta dodala, da je to drastičen korak (Johnson) in da imajo dolžnost umirjati, ne pa podžigati konflikta, ki lahko preraste v odkrito regijsko vojno ali celo zaplete v neposreden spopad ZDA in Rusijo­ (Kerry).

Ameriški predsednik Barack Obama in obrambno ministrstvo nista naklonjena napadom na vojaške enote, ki podpirajo sirski režim. Hkrati imajo Američani velike težave z ločevanjem zmernejših upornikov od skrajnejših skupin, ki prevladujejo v boju proti sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, Rusija pa je to spretno postavila kot pogoj za sklenitev premirja. Zaradi takšne prepletenosti čedalje bolj radikalnih upornikov imajo ZDA precejšnje pomisleke tudi pri njihovem oboroževanju, saj nočejo, da moderno orožje pristane v napačnih rokah.

Po drugi strani ni jasno, kakšne bi morale biti sankcije, da bi prepričale ruskega predsednika Vladimirja Putina o ustavitvi bombardiranja uporniškega dela Alepa in s tem tudi Asadove ofenzive. Dosedanji ukrepi ZDA in Evrope niso omajali ruske zasedbe Krimskega polotoka, v Evropski uniji pa so vse glasnejši pozivi k ukinitvi dosedanjih sankcij, kaj šele, da bi z uvedbo novih dodatno pritisnili na krhko gospodarstvo stare celine.

Spletno maščevanje

Ob teh razpravah so pricurljale v javnost napovedi, da Cia priprav­lja spletni napad na ruski vrh kot povračilo za rusko vmešavanje v ameriški volilni proces. Televizijska mreža NBC je navedla besede neimenovanih »sedanjih in nekdanjih uradnikov z neposrednim poznavanjem razmer«, da naj bi obveščevalci na ukaz Bele hiše začeli snovati načrt za obsežen spletni napad, pri čemer naj bi izbirali tarče in iskali načine za vdor v rusko vladno omrežje. Cia naj bi po nekaterih trditvah zbrala obsežno dokumentacijo, s katero naj bi razkrili sporne Putinove taktike.

Ameriški podpredsednik Joe Biden je pred dnevi dejal, da bodo Putinu »poslali jasno sporočilo«. Po njegovih besedah je »splošno znano, da so ruski oligarhi prenesli v davčne oaze veliko denarja, precejšnjo zadrego bi povzročilo, če bi to prišlo v javnost, kar bi bil primeren odgovor«. Bela hiša je javno obtožila ruski oblastniški vrh, da je ukazal vdor v strežnike demokratske stranke. Po besedah Seana Kanucka, ki je do spomladi delal kot višji obveščevalni uradnik za analizo ruske spletne dejavnosti, ZDA nimajo druge izbire kot udariti nazaj. »Ko nekoga javno obtožiš in temu ne sledi jasen odziv, to (v očeh nasprotnika) ogrozi kredibilnost grožnje s takšnim odzivom,« je zatrdil Kanuck.

Bela hiša je menda že večkrat zaprosila obveščevalce za nabor povračilnih ukrepov, a se kasneje naj ne bi odločila zanje. NBC je navedla neimenovane »nekdanje pripadnike Cie«. Tudi zdaj naj bi bila ameriška vlada razcepljena, ali naj uporabi takšno možnost, saj bi lahko sprožila serijo povračilnih ukrepov, spletni pingpong pa bi lahko spravil na kolena obe državi in ves svet. Nekdanji direktor Cie Michael Morell ne verjame, da bi ZDA napadle ruska omrežja, saj bi to bil zgled za druge države. »Moje mnenje je, da naš odziv ne sme biti skriven, pač pa vsem na očeh,« je poudaril Morell.

Obamova vlada menda tehta, ali naj se odzove s skrivnimi vdori v rusko omrežje ali odgovori z bolj tradicionalnimi in razvidnimi­ ukrepi, kot je uvedba dodatnih sankcij.