Tiskane izdaje
New York – Na Belo hišo zaradi srečanj z državniki, ki veljajo za kršitelje človekovih pravic, letijo hude domače kritike. Kongresnike na desni in levi je zmotilo srečanje predsednika s prvim komunistom vietnamske partije, očitkov sta deležna njegov prihajajoči obisk v Etiopiji ter dajanje prednosti politiki pred kršitvami v primeru Malezije.
Zgodovinski sprejem Nguyena Phuja Tronga, generalnega sekretarja vietnamske komunistične partije, je bil pred dnevi nemudoma deležen obsodbe v kongresu, češ da je predstavnik avtoritarnega enopartijskega režima z »obžalovanja vrednim« obravnavanjem človekovih pravic. Trong formalno nima uradnega mesta v vladi, toda velja za dejanskega voditelja države.
Bela hiša je označila srečanje za zgodovinsko, zgodilo pa se je dvajset let po ureditvi odnosov med nekdanjima nasprotnicama v dolgoletni krvavi vojni. Za Obamo je bila to nova priložnost za uveljavitev njegovega zunanjepolitičnega načela, po katerem se s starimi nasprotniki ZDA sooča prek diplomacije, namesto zaostrovanja odnosov. Vietnam je ena od članic prihodnjega trgovinskega sporazuma, ki bo povezal ducat držav ob obalah Tihega oceana.
Po Trongovih besedah sta državnika govorila o sporazumu, »konstruktivno in iskreno« pa sta se dotaknila tudi spoštovanja človekovih pravic. Ameriški predsednik je prepričan, da bodo »diplomatski stiki in praktični koraki, ki jih skupaj ubiramo, koristili obema državama ter učinkovito rešili napetosti« pri različnem pristopu do vprašanja človekovih pravic.
Kongresniki so precej bolj skeptični. »Razočaran sem nad Trongovim gostovanjem v Beli hiši, kot zagovornica človekovih pravic v Vietnamu ne morem prezreti tamkajšnjih mračnih razmer za svobodo tiska in pravico do izražanja,« je sporočila demokratska poslanka Loretta Sanchez iz Kalifornije. Z osmimi drugimi kongresniki iz obeh strank je Obamo v pismu opozorila, da bi morale ZDA oblastem v Hanoju jasno pokazati, da je spoštovanje človekovih pravic bistven pogoj za tesnejše gospodarske in varnostne odnose.
Sporni prijatelji
Podobno sporočilo prihaja tudi pred afriško turnejo predsednika Obame, ki bo konec julija obiskal Kenijo in Etiopijo. Slednja je znana po množičnih kršitvah človekovih pravic ter zapiranju novinarjev, aktivistov in podpornikov opozicijskih strank. Na majskih volitvah je Etiopska ljudska revolucionarna demokratična fronta (EPRDF) osvojila vseh 547 sedežev v parlamentu in nadaljuje četrtstoletno vladavino. Letos Washington in Evropska unija nista izgubljala časa s pošiljanjem volilnih opazovalcev.
Bela hiša je oznanila afriški obisk kot del predsednikovih prizadevanj za krepitev gospodarske rasti, institucij demokracije in varnosti v regiji. Kljub pogosto ponavljanim besedam o varovanju človekovih pravic in demokracije v Afriki pa jih ni zmotilo, da je najava obiska prišla v istem tednu, ko so v zelo sumljivih okoliščinah umrli trije člani opozicije. Pri tem gre premieru Hailemariamu Desalegnu na roke, da sta njegova soseda, eritrejski in sudanski predsednik Isaias Afwerki in Omar al Bašir, krvava trdorokca, saj se ob njiju zdi skoraj legitimen vladar.
Etiopija je bila že pod dolgoletnim premierom Melesom Zenawijem prizorišče drakonskih ukrepov proti opoziciji in svobodi tiska, a je hkrati dajala v nemirni regiji občutek stabilnosti, dosegala je zmerno gospodarsko rast in na veselje ZDA se je pridružila vojni proti terorizmu. V zameno si v Washingtonu niso samo zatisnili očesa pred njegovim domačim početjem, nekateri svetovalci predsednika Obame so tesno sodelovali z njim. Obamova svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice ga je označila za »briljantnega« ter »očeta preporoda Etiopije«. Občudovala ga je tudi Gayle Smith, ki jo predsednik želi na čelu ameriške agencije za mednarodni razvoj.
V Adis Abebi so pred ameriškim obiskom sicer izpustili pet blogerjev in novinarjev, ki so bili v zaporu več kot leto dni, toda najmanj dvanajst jih je še vedno zaprtih. Po podatkih Odbora za zaščito novinarjev (CPJ) je večina obtoženih terorizma, po številu zaprtih predstavnikov medijev pa je v Afriki pred Etipijo le še sosednja Eritreja. »Etiopija ni model demokracije, ki bi ga nagradili s predsedniškim obiskom,« v časniku Foreign Policy trdita Jeffrey Smith in Mohammed Ademo. Po njunih besedah je ta celo v nasprotju z zagotovili Washingtona o krepitvi demokracije v Afriki.
