Tiskane izdaje
Ob tokratni nejevolji Američanov nad obema strankama in vzponu sicer obrobnih kandidatov pa očitno meni, da se mu ponuja priložnost. Nekdanji zmerni republikanec, ki je osem let vodil New York in slovi po odločnem boju za strožji nadzor nad orožjem, je medtem uradno postal neodvisen.
Po napovedih je v svojo kampanjo pripravljen vložiti milijardo dolarjev lastnega denarja (revija Forbes je lani ocenila njegovo premoženje na 35,5 milijarde dolarjev). Odločil se bo v začetku marca, vse pa bo odvisno od tega, ali bodo prvi volivci strank podprli »skrajneže« − mednje šteje poslovneža Donalda Trumpa in senatorja Teda Cruza na republikanski strani ter senatorja Bernieja Sandersa na demokratski.
To bo za Bloomberga znak, da lahko uspe s svojo zmesjo desne proračunske varčnosti in levega pogleda na družbena vprašanja. »Če na demokratski strani vodi kandidat, ki nasprotuje kapitalizmu, na republikanski pa nekdo, ki hoče izgnati deset milijonov priseljencev, so možnosti precejšnje,« je za časnik Politico dejal neimenovani Bloombergov svetovalec. Drugi je možnosti za kandidaturo ocenil na »med 30 in 50 odstotki«.
Proti tradiciji
Po poročanju New York Timesa je decembra plačal javnomnenjsko raziskavo, s katero so ugotavljali, kako bi se odrezal med volivci v primerjavi s Trumpom in vodilno kandidatko demokratov, nekdanjo zunanjo ministrico Hillary Clinton. Ne glede na dogajanje v obeh strankah bi se Bloomberg spopadel s tradicijo, saj še nobenemu neodvisnemu kandidatu ni uspelo priti v Belo hišo. Najdlje je leta 1992 prišel poslovnež Ross Perot s skoraj 19 odstotki glasov.
Poleg tega nosi v ideološko močno razcepljeni državi politično breme, ki bi lahko odgnalo številne volivce. Na levi mu zamerijo povezave z Wall Streetom, na desni odločno podpiranje pravice do splava, reforme politike priseljevanja in nadzora nad orožjem. Po drugih računicah naj bi vzpon »aktivističnih kandidatov«, kot imenujejo Trumpa in Sandersa, v obeh strankah odvrnil dovolj zmernih volivcev, da bi skupaj omogočili zmago neodvisnega Bloomberga.
Ta že vrsto let kritizira strankarsko izbiranje predsedniških kandidatov, ker daje preveč moči najbolj radikalnim delom volilnega telesa, zaradi česar so kandidati prisiljeni oblikovati skrajnejša stališča. Tako ni izključena niti Bloombergova kandidatura proti Hillary Clinton, če bi ta v boju s Sandersom zašla preveč v levo in če bo zvezna preiskava njene uporabe zasebne
Vpliv neodvisnih
Močan neodvisni kandidat ima vedno velik vpliv na izide predsedniških volitev. Tako je menda Perot pomagal do zmage Billu Clintonu, ker je jemal glasove bolj med republikanci Georgea Busha starejšega kot demokrati. Aktivist Ralph Nader e menda kot kandidat Zelene stranke na volitvah leta 2000 demokratu Alu Goru pobral ravno dovolj glasov, da je omogočil razvpito ponovno štetje na Floridi in nato sodno zmago republikanca Georgea Busha mlajšega.
Po prvih medijskih odzivih se zdi, da se Bloombergove kandidature bolj bojijo pri demokratih kot republikancih. Finančnik Alan Patricof, dolgoletni podpornik Hillary Clinton, je za New York Times dejal, da bi bil vstop newyorškega milijarderja v tekmo groza za demokratsko stranko. Po drugi strani bi v neodločenih državah, kot sta Ohio in Virginija, lahko pritegnil zmerne predmestne volivce, ki se ponavadi nagibajo k desnici, a jih odvračajo Trumpova in Cruzova stališča.
V levo usmerjenem časniku Salon so ga ozmerjali za »milijarderskega mogotca, ki nima kaj ponuditi ameriškim volivcem«, v času njegovega županovanja v New Yorku pa se je neenakost v mestu močno povečala in policija je delovala s pomočjo rasnega profiliranja, usmerjenega v nenehno ustavljanje temnopoltih in latino prebivalcev. Neodvisni kandidati ponavadi zastopajo zamisli, ki so preveč radikalne za obe stranki, Bloomberg pa bi pomenil ohranitev sedanjih razmer, vključno s čedalje večjo družbeno neenakostjo.
Proti Sandersu
Neera Tanden iz demokratom naklonjene organizacije American Progress je zatrdila, da bo jedro desnice vedno glasovalo za republikance, medtem ko bi se premožnejši liberalni volivci odločili za Bloomberga. Zato je pozvala demokrate, naj podprejo Hillary Clinton, in ne Sandersa, ter tako zagotovijo zmago levice. Ob naraščanju podpore »demokratičnemu socialistu« so podobna opozorila vse glasnejša, pa naj prihajajo z vrha stranke, iz vrst demokratskih kongresnikov in guvernerjev ali iz skupin blizu demokratski stranki.
Vplivni liberalni kolumnist New York Timesa Paul Krugman je prejšnji teden v
