Bo Trump gradil zidove ali podlegel lobijem?

Tik pred Trumpovo inavguracijo vse več neznank in razpok. Podrobno jih razdelujemo jutri.

Objavljeno
19. januar 2017 18.22
Uredništvo Dela
Uredništvo Dela

Washington – Jutri točno opoldne po lokalnem in ob šestih popoldne po našem času bo zaprisegel novi, 45. predsednik ZDA. Raziskave javnega mnenja kažejo, da predsedovanje začenja kot daleč najbolj nepriljubljeni voditelj v zadnjih štirih desetletjih. Podpira ga namreč le še 40 odstotkov vprašanih Američanov, podpora odhajajočemu Baracku Obami pa je kar 60-odstotna.

Prisega

Potekala bo na washingtonskem Kapitolskem griču, v stavbi ameriškega kongresa. Vodil jo bo predsednik zveznega vrhovnega sodišča John Roberts, sledil ji bo prvi Trumpov predsedniški nagovor.

Parada

Ob treh popoldne po lokalnem času se bo novi ameriški predsednik s povabljenci sprehodil po aveniji Pennsylvania do Bele hiše. Trump in soproga naj bi se po tem udeležila treh uradnih inavguracijskih plesov, za »navadne smrtnike« pa bo na voljo glasbeni program na prostem.

Protesti

Skupina za legalizacijo marihuane DCMJ bo – čeprav je v Washingtonu kajenje na prostem prepovedano – razdelila 4200 džojntov z željo, da jih protestniki prižgejo med Trumpovim nagovorom. Hkrati bo potekalo še več drugih protestov in protestniških festivalov. Večji, enoten protest je napovedan za jutri. Udeležili naj bi se ga tudi slavni Američani.

Predsedovanje

Trump se bo medtem že moral posvetiti prvim »pravim« nalogam, ki si jih je zastavil: umiku ZDA iz nekaterih prostotrgovinskih sporazumov, etični reformi v javni upravi (in omejevanju lobistov), vnovičnemu zagonu »umazane industrije«, ki naj bi vrnila dobro plačana delovna mesta, pisanju pravila, da morata za vsako novo zvezno pravilo oziroma zakon dve prenehati veljati …

Kopica nejasnosti in prve težave

Ob globalni negotovosti in kopici nepremišljenih, celo sovražnih izjav, ki jih novi vodja »svobodnega sveta« z javnostjo najraje deli prek družbenega omrežja twitter, dodatno zaskrbljenost nad novincem v Beli hiši povzročajo razlike med njegovimi in stališči kandidatov njegove vlade.

Rex Tillerson, najverjetnejši državni sekretar, o Rusiji, Severnoatlantskem zavezništvu in podnebnih spremembah govori povsem drugače kot Trump. Tudi James Mattis, predviden za obrambnega ministra, je do ruskega predsednika Putina precej kritičen. Med pomembnimi akterji nove administracije ni domala nobene usklajenosti, vladna kriza je možna že takoj ob začetku.

Za prestrašeno globalno javnost pa je lahko Trumpova nepredvidljivost tudi dobra. Predvsem za razrahljano Evropsko unijo. Morda jo bo končno prepričala, da mora naposled začeti skrbeti sama zase, se otresti ameriškega vodstva in prevzeti odgovornost za stanje v Evropi. Najprej – kot kaže – na obrambnem področju.