Tiskane izdaje
Ljubljana − Korupcija je še vedno velik problem v svetu, vendar je leto 2015 pokazalo določen napredek, v danes objavljenem poročilu o zaznavanju korupcije ugotavlja organizacija Transparency International (TI). Več držav je namreč izboljšalo svoj rezultat kot pa poslabšalo, med njimi tudi Slovenija, navajajo.
Še vedno sicer več kot šest milijard ljudi živi v državah, ki imajo resne probleme s korupcijo, piše Slovenska tiskovna agencija. Več kot dve tretjini od skupno 168 držav, kolikor jih je zajetih v raziskavi, je doseglo manj kot 50 točk na lestvici od 0 − kar je najbolj koruptivno − do 100 − kar je tako rekoč povsem transparentno in čisto.
Razširjenost korupcije po svetu. Vir: Transparency International
Letos je najboljši rezultat z 91 točkami znova dosegla Danska, ki je bila na vrhu tudi lani. Sledijo Finska (90), Švedska (89), Nova Zelandija (88) in Nizozemska (87).
Vse države v vrhu imajo enake značilnosti − visoko stopnjo svobode medijev; dostop do podatkov o porabi javnih sredstev, tako da javnost ve, od kod denar prihaja in čemu je namenjen; visoko stopnjo integritete nosilcev javnih funkcij; in da sodišča ne razlikujejo med revnimi in bogatimi ter da je pravosodje resnično neodvisno od drugih vej oblasti, pojasnjujejo v TI.
Slovenija je s 60 prejetimi točkami (dve več kot lani) napredovala za štiri mesta na 35. mesto, za Ciprom, Izraelom in Litvo (61 točk) ter pred Španijo (58) in Češko (56). Na ravni EU se je izmed 29 članic uvrstila na 18. mesto, z nekoliko podpovprečno oceno, ki je za EU znašala 67 točk. V EU so se sicer najslabše odrezale Grčija, Romunija (po 46 točk), Italija (44) in Bolgarija (41).
V svetu sta se na rep lestvice uvrstili Somalija in Severna Koreja z vsega osmimi točkami. Sledita Afganistan (11) in Sudan (12). Na repu lestvice so sicer večinoma države, ki so vpletene v krvave in dolgotrajne konflikte. Kar pet od desetih najbolj koruptivnih držav spada med deset najmanj varnih držav na svetu.
V Afganistanu so na primer poniknili milijoni dolarjev, ki so bili namenjeni za obnovo države, kar močno spodkopava prizadevanja za mir v tej državi, ki jo že štiri desetletja pretresajo vojne in spopadi.
Relativno gledano se je položaj na lestvici najbolj poslabšal Braziliji, ki je nazadovala za sedem mest na 76. mesto, rezultat pa se ji je znižal za pet točk na 38. V zadnjih štirih letih velike padce beležijo še Libija (161. mesto/16 točk), Avstralija (13. mesto/79 točk), Španija (36. mesto/58 točk) in Turčija (66. mesto/42 točk).
Na drugi strani pa se je položaj vidno izboljšal v Gvatemali (123. mesto/28 točk), Šrilanki (83. mesto/37 točk) in Gani (56. mesto/47 točk). Te države so po ocenah TI tudi s protestnimi akcijami državljanov dale močan signal tudi drugim, da je »korupcijo mogoče premagati, če se sodeluje«.
»Da bi izkoreninili zlorabo oblasti, podkupovanje in razkrili tajne posle, morajo državljani sodelovati in povedati svojim vladam, da jih imajo dovolj,« so po navedbah STA pozvali v organizaciji.
Napredek na lestvici zaznave korupcije po oceni TI Slovenija neznaten
Slovenija je na indeksu zaznave korupcije Transparency International (TI) v letu 2015 dosegla 35. mesto, in sicer z oceno 60. Tako je Slovenija sicer dosegla izboljšanje za dve točki v primerjavi z letom prej, vendar je to izboljšanje v okviru standardne napake, zato je napredek neznaten, je ocenil generalni sekretar TI Slovenija Vid Doria.
Kot je opozoril, v Sloveniji še vedno obstaja mnogo področij, ki sistemsko dopuščajo zlorabe in manjšajo zaupanje v ustanove. To dokazujejo tudi odmevne afere, povezane z upravljanjem državnega premoženja ali porabo javnih sredstev, nazadnje denimo v primeru visokega šolstva.
Večje pomanjkljivosti Doria opaža tudi v sistemu javnega naročanja, na področju lokalne samouprave ter transparentnosti sprejemanja ključnih odločitev v državi. Tudi to pa vpliva na zaznavo korupcije v Sloveniji.
V TI menijo, da je ocena, ki jo za Slovenijo beleži indeks zaznave korupcije, slaba. Ta ocena je tudi znak, da morajo odločevalci pospešiti sistemske reforme na področju boja proti korupciji, zlasti na področju lokalne samouprave. Zlasti tu namreč v TI Slovenija zaznavajo pomanjkanje politične volje za sprejemanje ključnih odločitev s področja boja proti korupcije.
Med potrebnimi sistemskimi spremembami je Doria naštel področja zakonodajne sledi, transparentnosti podatkov, javnih naročil in uporabe alternativnih orodij za nadzor javnih financ. Je pa generalni sekretar TI Slovenija ob tem pohvalil spremembe zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki po njegovih ugotovitvah stremi k krepitvi transparentnosti.
Potrebne pa niso zgolj sistemske spremembe, ampak tudi sistemi preprečevanja korupcije in nadzorni mehanizmi, ki imajo preventivni učinek in pospešujejo transparentnost delovanja javnega sektorja, je povedal.
Doria se je tudi tokrat dotaknil dogajanja na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki po njegovem mnenju predstavlja tveganje, ki bo pripeljalo do slabšega mednarodnega ugleda Slovenije na tem področju. Njeno delo je namreč neučinkovito, vse manj je sistemskih ukrepov, prav tako komisija prejema in obdela vse manj prijav. Vse to je tudi posledica slabe podobe komisije v javnosti, ki pa neposredno izhaja iz skrhanih odnosov v KPK, je še povedal Vid Doria.
