Bolgarska posadka strmoglavljenega helikopterja je zapustila Nubske gore

Bo svet vendarle dojel, da ne gre za »divjake«, ki jih je nujno treba iztrebiti z bližine naftnih polj na meji naftovoda, ki vodi skozi gore?

Objavljeno
02. februar 2015 10.44
Tomo Križnar
Tomo Križnar

Kauda, Nubske gore, Južni Kordofan, Sudan

31. januar 2015

Danes pozno popoldne je šest bolgarskih pilotov helikopterja, ki je 26. januarja zasilno pristal v Nubskih gorah na ozemlju pod nadzorom SPLA North, zapustilo Sudan. Žene iz nubske staroselske organizacije Woman asociaton so jih po petih dneh v varstvu SPLA North (Sudan People Liberation Army) v land roverju odpeljale čez nedefinirano mejo iz Sudana v novo Republiko Južni Sudan in predale v varstvo vodstvu taborišča beguncev iz Nubskih gora, Yida, v Unity state.

Kapitan Lubomir Gelev, kopilot Sašo Mazev, in inženirji Krasimir Petrov, Nikalaj Colov, Rangel Kušnev in Boris Popov so ob prihodu v staroselsko organizacijo NRRDO (Nuba Rehabilitation Relief Development Organisation), kjer so bili nameščeni večino časa v gorah, izjavili, da so na višini 2000 metrov začutili sunek. Nato so opazili curljati olje, dim in druge znake nepravilnega delovanja stroja. Zato so se morali zelo hitro spustiti in zasilno pristati.

Takoj po pristanku so helikopter napadle žene z motikami, starci s palicami in otroci s kamni, menda prepričani, da so v njem redni pripadniki sudanske vojske, ki jih vsak dan bombardira z ruskimi letali antonov in raketira z migi 25 (prav tako ruske izdelave). Iz teh razmer so bolgarsko posadko rešili vojaki SPLA North in jih odpeljali na varno v prvo vas.

Na vseh zaslišanjih in pozneje v intervjujih s tujimi novinarji in aktivisti za človekove pravice so na vprašanje, kaj so počeli v zračnem prostoru, ki ga sicer obvladujejo letalske sile sudanske vojaške hunte diktatorja Omarja al Baširja, je posadka povedala in vseskozi ponavljala, da ni vedela, da je področje nevarno. Na zemljevidih, po katerih so pilotirali helikopter na redno vzdrževanje iz Rumbeka v Republiki Južni Sudan v Kartum, Sudan, naj bi področje Nubskih gora ne bilo označeno kot »no fly zone«, tako kot je na primer sosednji Abyei. Dovoljenje za premočrtni let Rumbek−El Obeid, Kartum so dobili tako od oblasti v Republiki Južni Sudan kot od ustreznih oblasti v Sudanu.

Vojaki SPLA North so pojasnili, da so helikopter zadeli in ga prisilili k pristanku zato, ker so bili podobno kot civilno prebivalstvo prepričani, da helikopter sodeluje v eni od vsakodnevnih napadov oblasti v Kartumu, ki jih poskuša iztrebiti z domov z napadi SAF (Sudan armed forces), različnih milic in džandžavidov (tujih najemnikov) po zemlji, in z bombardiranji iz zraka − že tri leta in pol. Torej že od 5. junija 2011, ko je Omar Hasan al Bašir, za katerim je Mednarodno sodišče v Haagu leta 2010 izdalo tiralico na podlagi obtožnice, da je v Darfurju kriv štirih najhujših zločinov proti človeštvu, vključno z genocidom, napadel prostore komandanta SPLA North Abdel Aziza v Kadugliju. S tem je dal svetovni skupnosti jasno vedeti, da bo uresničil svojo grožnjo, da v primeru odcepitve Republike Južni Sudan v ostanku Sudana pod nadzorom njegove stranke islamskih fundamentalistov NCP (National Congress Party) ne bo nobenega spoštovanja do etičnih in verskih manjšin.

Guverner Južnega Kordofana Simon Kalo je skupaj z ministri, predstavniki policije in vojske SPLA North obiskal rešeno posadko na dvorišču NRRDO v Kaudi. Zagotovil jim je, da so na varnem in da se nikomur od njih ne bo zgodilo nič hudega. Nato je člane, ki so bili videti presenečeni in so delovali, kot da za to vojno sploh ne vedo, prosil, naj prenesejo sporočilo World Food Programme in državam članicam Evropske unije, da jim je ljudstvo zelo hvaležno za dobavljanje hrane v taborišče beguncev v Yidi, takoj onkraj meje, da pa vabijo vse predstavnike vključno z vladnimi in nevladnimi človekoljubnimi organizacijami, naj se potrudijo kljub Baširjevi prepovedi dostopa ogledati razmere, v katerih se muči preživeti pol milijona staroselcev, ki kljub vsemu nasilju vztrajajo na domovih v pogojih sistematičnega genocida in ob popolni odsotnosti opazovalcev OZN in vseh globalnih medijev.

»Agencije OZN sodelujejo s sudanskimi oblastmi v genocidu nad nedolžnim civilnim prebivalstvom v Nubskih gorah s pomočjo hrane. Pomoč dobavljajo na vladno stran in v taborišča beguncev, ne pa tudi na našo stran. Zato zahtevamo humanitarne koridorje, po katerih bo pomoč legitimno dosegla trpeče in razglasitev 'no fly zone' čez celotno področje Nubskih gora,« je sklenil.

Dogodek smo spremljali štirje tujci, ki smo prispeli v Nubske gore ilegalno, da bi poročali o nevzdržnih razmerah, h katerim tudi po naših izkušnjah svoj del prispevajo agencije OZN. Vsi smo bili priče, da so vodstvo in pripadniki SPLA North z bolgarsko posadko helikopterja postopali popolnoma korektno in absolutno na najbolj civiliziran način.

Po odhodu bolgarske posadke helikopterja se očividci sprašujemo, kako bo svet dojel ta dogodek. Se bo strinjal, da gre za slabost? Ali bo vendarle dojel, da gre za prijaznost staroselske vlade v Nubskih gorah in da je primer očiten dokaz, da ne gre za »divjake«, ki jih je nujno treba iztrebiti z bližine naftnih polj na meji naftovoda, ki vodi skozi gore.