Bush in Obama zaskrbljena zaradi naslednika

Dva nekdanja predsednika iz nasprotnih političnih taborov sta se čutila dolžna opozoriti na dogajanje v Beli hiši.

Objavljeno
20. oktober 2017 23.39
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Republikanec George Bush mlajši se je leta izogibal političnim prepirom, demokrat Barack Obama je devet mesecev stal ob strani vse bolj razvnetega političnega odra. V četrtek sta oba nekdanja predsednika zavrnila politike naslednika Donalda Trumpa in njegov pristop do sveta.

Nobeden od njiju ni Trumpa omenil po imenu, toda njun prihod iz politične osame je povzročil ostro grajanje sedanjega stanovalca Bele hiše. Obama se je podal nazaj v kampanjo in podprl demokratska kandidata za guvernerja Virginije in New Jerseyja. V New Jerseyju je volivce pozval, naj zavrnejo »stare politike delitve, ki segajo stoletja nazaj«. Pretežno temnopolto občinstvo je navdušeno pozdravilo njegove besede, da »smo o nekaterih politikah, ki smo jim priča, bili prepričani, da smo jih pustili za sabo ... dajte no, smo v 21. stoletju in ne v 19.«. V Virginiji je dejal, da sedanje politike ne odražajo vrednot, pač pa volivce namenoma razkačijo za kratkoročne cilje. »Če dosežeš zmago z delitvijo ljudi, ne boš mogel vladati,« je rekel in pokazal, da njegove besede merijo precej više kot do guvernerskih tekem.


Trumpov predhodnik Barack Obama med govorom v Virginji. Foto: AFP

Bush mlajši je v New Yorku nastopil na prireditvi svojega inštituta in dejal, da politični sistem načenjajo teorije zarote in popolne izmišljotine, v katerih so »nacionalizem izkrivili v nativizem in pozabili na razgibanost, ki so jo priseljenci prinesli Ameriki«. Po njegovih besedah je javno razpravo »razkrojila ravnodušna krutost«, »nasilje in predsodki v javnem življenju dajejo ton celotni naciji ter dovoljujejo krutost in politično fanatičnost«. Poudaril je, da je edini način za širjenje državljanskih vrednot delovanje v skladu z njimi. Čeprav so v njegovem uradu dejali, da je njegovo sporočilo splošno, nihče ne dvomi, da je opozarjanje na ameriške vrednote in vlogo ZDA v svetu namenjeno sedanjemu predsedniku, ki je vznemiril ameriške zaveznike po vsem svetu ter sprožil silovite delitve in odpor doma.

Majanje načel

V sodobni zgodovini ZDA še ni bilo primera, da bi dva nekdanja predsednika iz nasprotnih političnih taborov ne samo zavrgla tradicijo, po kateri se nekdanji predsedniki ne vmešavajo v vsakdanje politično dogajanje, ampak se čutila celo dolžna opozoriti na dogajanje v Beli hiši. Trump jima nikoli ni prizanašal, oba je ob različnih priložnostih označil za »najslabšega predsednika«, v lanski kampanji je neusmiljeno napadal Bushevega mlajšega brata Jeba, Obama ni samo tarča njegovih bodic, pač pa zadnje mesece načrtno ruši njegovo politično dediščino. Kljub temu sta se do četrtka bolj ali manj izogibala komentarjem na račun 45. predsednika, njuno hkratno – čeprav nepovezano – svarilo Američanom pa je okrepilo vznemirjenost v ameriškem političnem vrhu.

»Tako prepričljiv in izrazit nastop dveh nekdanjih predsednikov je opozorilo, da so nekatera temeljna načela demokracije, ki sta jih obe stranki dolgo podpirali tako doma kot v tujini, ogrožena,« je po Bushevem govoru v New Yorku dejal Antony Blinken, namestnik zunanjega ministra v Obamovi drugi vladi. Blinken in nekdanji podpredsednik Joe Biden z Bushevim inštitutom sodelujeta pri pobudi, s katero želijo ustaviti erozijo demokratičnih načel doma in po svetu. Podobno premoščanje ideoloških razlik je bilo zaznati pri nekdanjih zunanjih ministricah, demokratki Madeleine Albright in republikanki Condoleezzi Rice, ko sta na pogovoru z Nikki Haley, sedanjo ameriško veleposlanico pri Združenih narodih, tej dajali vedeti, da se mora upreti predsednikovim prizadevanjem za zmanjšanje proračuna za ameriško diplomacijo.


Bush je v svojem govoru izpostavil, da politični sistem načenjajo teorije zarote in popolne izmišljotine. Foto: AFP

Ideali, ne pleme

Ostre kritike je voditelju države namenil tudi republikanski senator John McCain, ko mu je organizacija Nacionalno ustavno središče podelila svojo medaljo svobode. Udrihal je po »lažnem nacionalizmu«, Trump pa ga je brž opozoril, naj bo previden, saj bo udaril nazaj. Po besedah kolumnista New York Timesa Davida Brooksa predsednik povezuje ljudi okoli ideje plemena, McCain pa jih želi okoli idealov. Senator iz Arizone ima tako kot Bush mlajši v svoji karieri nekaj črnih točk, ne nazadnje je v zvezno politiko pripeljal Sarah Palin in tako pomagal močno znižati standarde ter odpreti vrata newyorškemu nepremičninskemu trgovcu. »Nekoč bodo napisane knjige, kako je Trump, ta ranjeni in sprijeni človek, postal moralno sprejemljiv za desetine milijonov Američanov,« je zapisal Brooks.

V Trumpovem taboru bodo opozorila zelo verjetno izrabili kot nov dokaz o »washingtonski politični eliti«, ki se je zarotila proti njemu. Politični komentatorji so včeraj z enim očesom ves čas spremljali družbeno omrežje twitter in čakali, kako se bo predsednik, ki nikoli ne opusti priložnosti za vračanje udarcev, lotil svojih predhodnikov. Toda opozorila o eroziji družbenih norm ne prihajajo samo od politikov, o njih govorijo tudi strokovnjaki. »Voditelj lahko razvname splošno razočaranje in ga usmeri v grešne kozle ter naredi uporabo spornega jezika za novo normo,« ugotavlja psihologinja Betsy Levy Paluck, ki je med drugim preučevala družbene norme in obnašanje v času.